… sva rekla s chefico in za začetek v google maps potegnila črto naravnost na jugovzhod iz zgornjega kašlja …. okej, najprej sekamo belo krajino, pa cel balkan, z grčijo vred … in že frčimo nad sinajem, savdsko arabijo pa čez ocean, skozi avstralski downunder in to je to … hja, kaj bodemo zdaj iz tega jugovzhoda na mizo postavili, za zmagovalno lenčo in mitja? … ja po vrsti je treba jt: od avtralije gor al pa od bele krajine dol … pa ne sme bit čist obvijus koncept, to bi blo brez veze … treba je mal zatvistat vse skupi … dejva najprej žrebat kdo bo kaj kuhal … en-dva-tri prste razprši … okej … u – mam eno dobro foro! … dejva različne jugovzhode delat: geografske, simbolične, lokalne, besedne … ja, jaz bi … kaj pa če? … ne, ne, ne vem če bo to okej … a misliš, da se to kje dobi zdele? … to je men super … in tako naprej in nazaj sva mozgala in namozgala kar opisujem v nadaljevanju in kar sta lenča in mitja pohlevno pojedla in popila, vsem felerčkom navkljub … da ne bi zašli, smo na sredo mize položili tole dedotovo navigacijsko mašino:

nastavimo kompas na SE & štart!

evo, smer je prava, zdej se je treba samo še izogibat čerem … za pogrinjček sem se zatekel k doktorju erjavcu, katerega jojolgičin zajebek po njegovem pričevanju večina razglasi za kengurujev pršut … mogoče pa nama uspe prepričat tudi lenčo, sploh če kao-kengija podpolcam z lahkotno toastanim avstralskim polnozrntatim kruhom s korenjem in bučkami … torej gremo najprej na daljni jugovzhod!

fake-ass kangaroo (pozdrav from down under)

rezine mariniranega govejega stegna na korensko-bučkastem toastu

fincan, tale kengič – v bistvu je to en tak malo bolj pikanten karpačo, splaknjen s penfoldsovim coonawara shirazom bin 128, 2003 je dal vedeti, da se avstralci nimajo slabo … ampak vseeno se vrnimo na evropskounijska tla … grki so naju s svojo pošteno kuharijo začarali letos in lani, zato je chefica razvila hommage helenskim demokratom in pripravila tri dolmadakije, from scratch, iz koprskih in briških vinskih listov, ki so se sprva delali trde zajebance, ampak jih je naša lepo ukrotila z malo daljšim kuhanjem … spoznajte trio bratov dolmadaki:

dolmadaki surprise (skrivalnice na špici balkana):

dva zvitka listov vinske trte: eden s kuskusom in pinjolami, drugi s škampovimi repki, za dobro mero pa še trije siri, zaviti v ocvrt melancan

za zraven smo na led nalili brizg ouzota sans rival, ki je eden redkih ouzotov, ki ga še miksajo iz grape, ki jo potem še enkrat destilirajo z dišavnicami in ne z lekarniškim alkoholom, pomešanim z aromami … in že pičimo dalje, še vedno s triom, ki tokrat ni iz grčije, ampak iz šume … enkrat vmes, sredi mozganja se mi je zazdelo, da je eden od anagramov besede jugovzhod juho v gozd … res je! pa dajmo eno tako gozdno župo naštimat … jelena skuhamo v čisto krepko juho, navaljamo raviol in ga napolnimo z dimom tlečega drevesa, ki se je prijel na sirarsko skuto, popražimo malega jurčka in pripravimo še s sirupom smrekovih vršičkov odišavljeno kroglico iz mletega srninega mesa (ki je, kot se je izkazalo, za meatbolse preveč pusto, zato so tudi bili trlikavi in zategli …) …

jugovzhod – juhovgozd (anagram)

v čisto jelenovo juho vloženi raviol z dimljeno skuto, srnin meatball s smrekovim sirupom in sotiran jurček

pili tukaj zraven nismo, itak je župa dala tekočino in zagon za naprej … kaj je še na jugovzhodu? … poglejmo ofco, recimo … na jugovzhodu jih kar radi jedo, ampak tudi sama ofca ima svoj jugovzhod, to je njena zadnja desna noga … jugovzhod je pač desno spodaj … in eto, mesar vlado rezervira lepo zadnjo desno nogo od janjca, ki jo chefica premaže z jogurtom in mnoštvom jugovzodnega aromatičnega arzenala (koriander, kardamom, kurkuma, kumin, cimet …) in sočno speče v glinenki, skupaj s krompirjem, prešpikanim z žajbljevim listom:

spodaj desno (jagnje muli arome jugovzhoda)

pečena zadnja desna jagenjčkova noga, marinirana v tandoori odišavljenem jogurtu & z žajbljem prešpikan mlad krompir

zraven smo natočili še en syrah, tudi iz jugovzoda, a malo bližjega … srbski gospodin stojaković se je odločil, da bo njegov vinski biznis izgledal bolje, če bo pred svoj priimek dodal še besedo emporio in res, njegov syrah 2002 ni bil švohek … ali pa smo se mi imeli tolk fino, da sploh nismo opazili, da je bil zanič … sploh, ker smo se že približevali domačim logom in se za konec zabremzali v beli krajini … iz šturmovega lanskega polsladkega rumenega muškata sem skuhal žele, vanj potopil robidnice in ga obtežil z malinovo sladko smetano:

belokrajnc (ne pozabimo na domače)

žele iz belokranjskega rumenega muškata z robidnicami in malinovo smetano

nekaj muškata je seveda ostalo za finalno srebanje in prijetno žuborenje z lenčo in mitjem o tem in onem, vsekakor sva najbolj zastrigla z ušesi ob vabilu na povratno večerjo pri lenči doma … lookin’ forward! … in da bo krog sklenjen, priobčujem še recept za aperitivno reč, ki smo jo srebali čisto na začetku, ko je bilo treba jug in vzhod še združiti v eno … to je opravil süd-orient x-press, po domače sorbet iz južne limete, vzhodnega zelenega čaja in gina za mehčanje … pred srebanjem po slamci postopaj takole:

• četrt litra zelenega čaja
• šest limet
• 200 g sladkorja
• en beljak
• radodaren pljusk gina

v zelenem čaju med segrevanjem raztopi sladkor, zavri in ohladi ter nato dodaj stisnjen sok limet … beljak z metlico na hitro stepi, primešaj čaju in postavi v hladilnik … ko je orng mrzlo, zlij v sladoledniško mašino in zamešaj dželat … deni ga še v zamrzovalnik, da se do konca strdi … pred serviranjem daj v visoko posodo nekaj kepic sladoleda, prilij toliko gina, da boš reč s paličnim mešalnikom razmešal v gost sorbet, primeren za slamčkasto srebanje …

soundtrack (za vse skupaj … jasno!): balkan beat box – bulgarian chicks