- orehovec je v frakljnu kot ponavadi, borovničke pa so trendovsko zmlete v smoothie
- kmečki kanape – topli ocvirki na hrustljavem toplem kruhku z rezino čebule – sproži slinjenje in pogreje želodec
- hladna falanga je standardna – pikanten liptaver, sočna pašteta, mehak beli špeh, v kis vloženo prepeličje jace, po dolgem prerezan vložen špargelj, mesnata žolca s čebulo, jajcem in bučnjakom, tanko nafetkan goveji jezik – nadgradnja je v domači peči pečenem še toplem hlebu s hrustljavo hrustljavo skorjo … opozorilo, da naj ga pojemo čim manj, je nemogoče upoštevati
- nato na mizi pristane velika dila, na njej kapitalski primerek celega notranjskega želodca, sveže rdeče barve s fino narezanimi koščki bele maščobe … na vsak jezik prideta direktno iz noža dve tanki rezinici – super je, nezačesnan, ne preslan, sladkast umami flavor … super!
- juhe so štiri: goveja z mehko kuhanimi kolobarji korenja in listi svežega peteršilja, kremna špinačna s čemažem in muškatovim oreščkom, zaporniška – prežganka z jajcem – ki je zmagala in ričetova z mehkim koščkom dimljene svinjske kožice
- polenta je našpikana z mladim slanim sirom in zapečena v majhnem okroglem modelčku za šarkelj, pojemo jo z leseno žlico, zabrundamo
- sulec je zrasel v tops ribogojnici obrh … zdaj leži na velikem ovalnem pladnju … predtem je en dan odležal v mešanici soli in sladkorja, nato pa v zelharci odždel še svoj čas na toplem dimu iz bukovih oblancev … topel je in sladek, najbolj dimljen trebušni del je prelit z blago omako iz hrena in smetane … ustna topilnica, presežek v preprostosti!
- ob skledici radiča s fižolom in jajcem je postavljen velik cel kuhan krompir … prerežejo ga, solijo, poprajo in nanj položijo rezino masla … zraven najprej majhna in tanka rezinica sočnih, čisto na hitro na gradelo položenih junečjih jeter s sladko čebulo … sledi enako majhna a malo debelejša rezina z rožmarinom uležanega telečjega hrbta … in nato enako majhna a še malo debelejša rezina dva tedna mariniranega srninega hrbta … malo, ali slatko!
- solata in krompir ostaneta, na deski pa počiva po tritedenskem druženju z gorčičnimi semeni na žaru pečen dvocentimetrski kos goveje pljučne, s štirimi majhnimi kozarčki doma zmešane gorčice: s suho češpljo, s hruškami, z borvnicami in teranom ter najbolj zbalansiran, res vrhnuski ženof z lipovim medom in jabolčnim sokom … priceless!
- kratek počitek za presek s tremi mikrodozami butičnih žganjic: kot sokec mehkim hruškovcem z ne vem kam skritimi 54% alkohola, specialno zasavsko šljivko iz sorte, ki ji rečejo cibara in po frišnem gozdu vonjajočem neskončno osvežilnem destilatu smrekovih vršičkov
- pečenka je danes telečja: trak sočnih rebrc, iz katerih se popolnoma čiste kosti potegne z dvema prstoma … krompir je po robovih zlatorjavo zapečen, v sredini pa sočen … omaka je skoncentirana, šara osveži, kar ji ne uspe popravita skledica zelene solate s fino naribanim jajcem in sveže naribani trakci hrena
- pogača iz pečice je preprosta, po vrhu je okrašena z zlato zapečeno sladko smetano, znotraj naponjena z odišavljeno sočno skuto … štrukelj je skrit pod mešanico v maslu prepraženih drobtin in lipovega medu … izgine v momentu …
- vina niso več peto kolo in nujno zlo … nora so, kot je nor oštir, za katerega jih mešajo nori vinarji … zadnji bokali rozejevega mošta-sokca, lahkotno pitna stegovčeva mešanica zelena in pinele, dve različici cuveja iz kleti prekomejnega daria prinčiča: prva je poletno sveža in kiselkasta, druga z bolj poudarjeno zrelostjo in ponostjo, obe pa zmešani iz treh sort (mislim da iz sauvignona, sivega pinota in rebule) in treh letnikov (2005, 06 in 07) … enkrat vmes poskusimo belo riservo paraschos 2004, ki jo v italijanskih brdih dela s slovenko poročen grk … visok standard drži posebna renčelova hišna polnitev terana, presežek je požirek njegovega sladkega rdečega pasitota iz magnuma …
- za domov nam je v roke potisnjen teglček vloženih zajčkov (gobe so, ne živali) in košček skaručne za domačo rabo:
ou, boj! … raziskovanje vin, igranje z gorčicami, dodelava klasičnih jedi, vzdrževanje standardne oferte, manjšanje porcij in množenje hodov, majhni vmesni grižljajčki, mini lekcije iz žganjekuhe, iskanje najboljšega mesovja, investicija v kuzmov gramofon, mešalko in zvočnike ter slavčeve anekdote betonirajo skaručno na pozicijo, kjer je zame že dolgo: still no.1 & extreme eating at its best!
Pri točki 3, sem že vedel o komu govoriš.
Skaručna je tudi moja No.1 restavracija. Že nekaj časa se pripravljam za ponoven obisk, vendar ne zberem dovolj poguma za to “ubijalsko” rimsko pojedino(sej veš treba se je stradat kak teden).
To izvirnost, kvaliteto in edinstven odnos do gosta bi moral doživeti vsak dobrojedec!
Aja pozabu vprašat, kolk je zdej kej, ob odhodu, cifra na ceglcu visoka? Po grlu.
muki, ni tolk hudo – point je predvsem v tem, da si res vzameš veliko časa … tokrat sem bil res navdušen tudi nad zložnim tempom in ne pretiravanjem s količinami do te mere, da bi bi kdorkoli ves zaripel stokal od preveč … tokrat sem bil vabljen, sicer pa je zdaj menda tako, če sem prav razumel, da je jedilna špura 50 evrov, pijača pa po dejanskem učinku … v danem primeru 30 evrov, kar je, glede na to, da se toči iz buteljk dveh vrhunskih butičnih vinarjev, nadvse sprejemljiva številka … aja, pa še to: za korajžo nabirat maš še mal časa, december je namreč sold out, hehe …
Hvala za info. No ja, me veseli, da je december sold out…ker pritiski tistih, ki so enkrat probali “kri” so vse večji. hehe
mmmm…. Slavc ml. in Slavc st…. Se bo res treba tja spraut na eno pojedino…. Tudi zame še vedno no. 1…
sem bila ravno prejšnji teden v tej gostilnici. Moram reči da sem skoraj umrla od dobrot in količine le teh 😀 Sicer je bil zgoraj naštet meni rahlo drugačen, ampak ravno tako okusen.
Res pa je da je bilo teh 7 uric, kolikor smo bili tam skoraj premalo. Tam pri volovskih kračah (se mi zdi) sem se že zelo trudila, ampak je še šlo. ponosno povem, da sem čisto vsako stvar pojedla. mmmmm 😀
res priporočam, če dobite mizo, letos so že polni!!!!
a v tej gostilni pridejo na svoj račun tudi vegani, ali samo mesjaki in vegetarijanci?
težka bo … v bistvu sem za vegane našel samo kruh, krompir, vložene šparglje in solato … no, pa vino & šnopčke …
hehehehe, klasika 😀 hvala, Napo.
D best pr skaručni je, da vsi mislijo, da imajo domač kruh.
V bistvu, je to vrhunski nateg, ker ga samo pogrejejo v njihovi krušni peči, kupljen pa je pri najboljšem sosedu.
Majke mi, vprašte Slavkota sr.
nisem zihr, kar tale kruh, ki je bil zdaj, je bil precej drugačen od tistega včasih … za unga vem, da ni bil domač, tale je bil pa definitivno ročno delo, pa tudi tista temnorjava, debela hrustljava skorja ni štacunska, majkemi … bom ob priliki pobezal enga slavca …
Vzeto na znanje, bom pa tudi sam pobezal Slavca sr., če so kaj spremenili…
Aight, pa lepe praznke
huh, upam, da z bezanjem ne bova vnesla razdora v složno skaručensko familijo, hehe … festen!