polnozrnat riž je že v redu, ane? … je zdrav, ker je oblečen v balastne snovi in ker ni spoliran ima fino izraženo močnejšo lešnikasto aromo … ima pa seveda en velik problem: zajeban je k rupel! … trmasto ždi tam noter v skledi in njegove trdljikave notranjosti se zlepa ne znebiš … no, tam po tričetrt ure enkrat že popusti (za razliko od pravega rupla, ki je neuništiv), ampak v primerjavi s spoliranimi žlahtniki, ki so po četrturni kopeli v vreli vodi že vsi voljni in mehki in pripravljeni na svojo poslednjo pot, je polnozrnati riž popolnoma neprimeren za delavniško kuhinjo, ko je utišanje kričeče lačnih otrok in delavskega razreda odvisno predvsem od časovne učinkovitosti … razen, če, he-he-he! … razen, če ga ne zmedeš s preprosto finto predkuhanja – mednarodno poznano kot parboiled … pa ni treba, da za to kupuješ nek kao parboilan riž, ampak ga sam napol skuhaš: zavreš tri lončke vode, dodaš žlico soli in lonček polnozrnatega riža in med občasnim mešanjem kuhaš kakšnih 15, 20 minut … potem riž odcediš, ohladiš in spraviš v hladilniku, zlahka tudi dan ali dva … na osnovi predkuhanca lahko potem rižarije cimpraš kot z belim rižem, vsaj časovno gledano … okej, čisto by-the-book kremasta rižota iz polnozrnatca pač ne bo ratala, ampak dovolj dober približek, če se boš namenil pa narediti takšnole kvazi paeljo iz pečica, si si pa kupil direktno karto za u nebesa:
riž bo sočen in dišeč, a nič pocast, kosi piščeta pa prav tako sočni in dišeči ter prekriti s hrustljavo zapečeno koži … dodaten bonus je, da se reč, ko opraviš začetne formalnosti sfinalizira čisto sama … tako gre to:
za dva starša in dva srednje ješča še ne šoloobvezna otroka naredi takole, sicer pa multiplicaraj … zmanjševati količnin se ti ne splača, ker se tole izvrstno je tudi hladno ali pogreto …
- ena doza predkuhanega riža po zgoraj opisani cirili metodi
- ena stran ekstremitet večjega piščanca: krilce & na batak in stegno prerezana noga … če je pile manjše, priloži še drugi komplet, jasno …
- žlička provansalskih zelišč
- par rehidriranih sušenih paradižnikov
- ena srednje velika čebula
- ena bučka (ne pretiravaj z velikostjo)
- en korenček (sploh ne pretiravaj z velikostjo!)
- lonček piščančje osnove ali vode
- sol, poper, olivc
pečico segrej na 180 stopinj … pišče natri s soljo, poprom in zelišči ter ga na srednje velikem ognju v takšni kastroli, ki jo boš potem lahko brez škode dal v pečico, hrutljavo/zlatorjavo zapeci z vseh strani … prestavi na krožnik, v kastroli pa prepraži sesekljano čebulo in na drobne kocke narezane bučke, korenje in paradajze … dodaj riž, še malo praži in zalij z osnovo ali vodo … na vrh riža položi kose piščance in vse skupaj zapri v pečico za slabe pol ure … riž pred serviranjem premešaj … komfortno, ni kaj!
soundtrack: the fugees & roberta flack – killing me softly
kako se je pa korenček znašel v tvojem receptu, he he he. jaz prispevam tajski jasminov riž, ga prinesem konec decembra, ko uletim v rupelland.
če bo riž jasminov, potem korenček definitvno odpade … ampak takoje le kar kul, važno da ni cel in surov … ker tisto pa je potem tr00 br00tal …
kako si pa vodo doziral?
tako kot piše – en lonček 🙂 … drugače pa raje naredim tako, da dam najprej manj vode/osnove, pa rezervo držim vročo na štedilniku in potem zalijem, če riž še ni listo do konca kuhan … točne količine in tajmingi so tukaj še kar štala, ker se razlikuejo od riža do riža, od posode do posode in od pečice do pečice … use your experience 🙂
Tole se tako dobro bere, da bom še danes naredila ;-))