če se je kdo spraševal, kdaj se ponucajo ozimnični paradajzi iz prejšnjega zapisa, naj pogleda naokrog in mu bo jasno: ko so dnevi takšni kot je bil včeraj in je danes in bo jutri in potrebuješ mentalni transport iz sivine na poletne gušte … pejmo:
zimski caprese je zdravilen, diši, vrača dobro razpoloženje in vliva upanje da bo sonce še kdaj posijalo … slika dneva se izboljša takole:
za dve od sivine depresivizirani duši:
- 10 mini mocarelic
- pet v pečici pečenih, zamrznjenih in odmrznjenih paradižnikovih polovičk
- malo sokca, nastalega pri pečenju paradajzov (ali par kapljic limoninega soka)
- bazilično olivno olje
- sol
paradižnike prereži na pol in jih skupaj s mocarelicami zloži na krožnik … iz sokca, soli in olja z našponanim mešanjem pripravi emuzijico, ki jo urno prelij preko na krožniku čakajoče rdeče bele postavitve … se že trga, tale sivina, ane?
soundtrack: valterap – kašni dnevi
update: evo, približno tri uri po objavi zgoraj zapisanih besed se je tukaj na tričetrt zjasnilo … dejansko se vidi modro nebo … deluje!
Boštjan, ni kaj, ti si car. Skupaj z Urbanom sta pa dva. Ne se nam skrit!
hvala … skrijem se pa bolj težko, razen če izvedem en radikalen program mršavljenja, hehe …