ja, tegale rudija smo imeli pa res radi, in to že veliko pred our (piši auer) stojanom, ker je tako fletno znal ljudi spravljat v jok od sreče, da so ob sobotah zvečer otekale oči tudi sleherni čuteči slovenski duši … recept presenečenja je potem pridno aplicirala še molčeča miš, ampak čez rudija ga pa ni bilo … no, pa da si ne boste osolzili tipkovnice bomo zdaj raje o eni drugi rudijevi legendarki – namreč tisti, ko je nastopajčega rad predstavil z rečenico še pred minuto v živem blatu amazonije, zdaj pa že na našem odru! … podobno se nam je godilo danes na šišenski 52, v šišenskem becirku, ki je legendaren predvsem zaradi ulice, ki se ji reče za vasjo in ki tudi izgleda tako, da kakšnega bolj urbanega imena sploh ne bi mogla nositi … priporočam kakšen sprehod tam okrog, še bolj pa kosilo pri triu tanja-zoran-erazem in njihovem vrtu … če bi bil rudi še živ in bi malical pri njih, bi s polnimi usti zabrundal: še pred minuto na domačem vrtu, zdaj pa že med mojima zobnima protezama … sveža kreša je mehčala krožnik za v ingverju in curryju mariniranega piščanca, rukola in endivija sta sočili grižljaje postrvi iz pečice (z vejico timijana v trebuhu), vkolikor ni to uspelo že ultimativno sveži blitvi … še prej pa smo detektirali domače bazilikino olje, prelito preko mladega sira in marinirane sardone z ugljana, v katerih je bilo najti kakšno iglico rožmarina … ob pristnem domačem merlotu iz prvačine sem se potem spomnil na obljubljeni zapis o domačem bazilikinem olju, in ker lih čakam, da kruh drugič vzhodi, imam čas še za marinirane sardone …

v z baziliko odišavljeno olivno olje se ni težko zaljubit, še posebej, če ga zapakirajo tako seksi, kot to naredijo pri o & co … moti samo una odiračina od 21 pa pol dolarjev, ker to pa je malo tu mač, sploh, ker stvar ni iz bordeauxa … prihranek se začne s temle:

• pol litra ne preveč aromatičnega olivnega olja (mešanica rafiniranega in kakšnega bolj žmohtnega bo več kot okej)
• šop bazilike, težak kakšnih 15 dek
• steklen kozarec s pokrovom ali steklenica s širokim vratom
• všečna steklenička za šminkiranje, lij, gaza
• tri do štiri tedne časa

ko smo vsi zbrani, se zmenimo kako naprej: olje počasi segrejemo na 40 stopinj, baziliko na hitro speremo, ji osmukamo liste, jih posušimo s krpo in nabašemo v kozarec ali steklenico, prelijemo s toplim oljem, zapremo, pustimo, da se ohladi in za tri do štiri tedne spravimo na hladno in temno pozicijo … medtem hodimo v službo oz. počnemo, kar sicer počnemo v življenju, lahko pa tudi poiščemo fancy flaško, v katero po izteku časa za namakanje skozi gazo precedimo bazilikino olje …

takole šminkersko olje lahko poliješ po čemerkoli, recimo po paradajzih in/ali mladem siru, ki ga boš potabal z mariniranimi sardoni … najprej pa bo treba na trg in v ribarnico, kjer kupi

• četrt kile sardonov
• limono in/ali limeto in/ali pomarančo
• kakšno dišavnico (na ravno baziliko, ampak rožmarin, timijan, origano …)
• opcijsko žličko medu in obvezno olivno olje imaš pa že doma

sprostitveno terapijo izvedi tako, da daš vsakemu sardonu ime po kakšnem politiku ali drugem pezdetu in potem lepo enemu po enemu odtrgaj glavo z drobovino vred, ga daj na pol in mu odstrani kosti … filetke nato speri in položi na papirnato brisačko … ožemi agrume, jim dodaj olivno olje, dišavnice in – če češ, da bo reč malo sladkasta – žličko medu … dobro premešaj in zalij filetke, ki si jih preselil v posodico, tako da so lepo iztegnjeni … pazi, da so vsi pokriti z marinado in počakaj vsaj štiri ure (če je posoda dobro zaprta pa tudi kakšen dan, vendar ne več kot en teden), da kislina opravi svoje in meso lepo zakrkne … fina malca, ne?

soundtrack za bazilikino olje: midnight oil – the real thing; za marinirane sardone pa: aretha franklin – (you make me feel like) a natural woman