če še niste gledali enoipolurne stand-up pišurije raw od eddieja murphya, ta manko nujno nadoknadite ob prvi priliki, ki se vam ponudi … model v dobesedno bleščeči zelo eighties obleki na popolnoma praznem odru uprizori za dva dni bolečih prepon huronske smejurije … ena hujših anekdot je tudi ona o mama’s burgerju, v kateri mati malemu edotu namesto mc donald’sovega spedena domači, mama’s burger – med dve rezini kruha za toast zadega mastno kepo z jajci in sirom zmešanega faširanca, doda popečeno zeleno papriko in čebulo in s to godljo pošlje mulca na ulico, naravnost med pizdunske frende, ki seveda žvečijo umetelne standardizirane sezamovke s polpetki, solatko, paradajzkom in omakco in se ne morejo odločiti iz česa naj si bolj aktivno delajo norca: iz edota ali tistega, kar ta drži v rokah … chef seveda ne podpira mučenja otrok s takimi mamaburger nebulozami, ampak kljub temu močno preferira domačo nad industrijsko prehransko produkcijo … že na primeru sladoledov smo ugotovili, da števec e-jev hitro prebije tolerančni plafon, podobno pa se zgodi, če človeku zadiši ena taka ajnfoh reč, kot je dženovski pesto … v štacuni se razgleda po polici z omakcami in še najbolj mu je všeč tisti, ki se samoreklamira z napisom basilico fresco … ostale sestavine so skrite v rubriki small print: sončnično olje, krompir, glukozni sirup, anacardio (sadež mahagonija), trdi sir za ribanje, trdi ovčji sir, jedilna sol, pinjole, ekstra deviško oljčno olje (1,5%), mlečna kislina, česen … se pravi da bomo šli raje po domače! … sašo ga zašiba kar v mikser, chef pa, ki izhaja iz delavske familije, ga raje manualno nažiga v možnarju in se potem baha naokrog z žuljavo roko … Nadaljujte z branjem→

ja, tegale rudija smo imeli pa res radi, in to že veliko pred our (piši auer) stojanom, ker je tako fletno znal ljudi spravljat v jok od sreče, da so ob sobotah zvečer otekale oči tudi sleherni čuteči slovenski duši … recept presenečenja je potem pridno aplicirala še molčeča miš, ampak čez rudija ga pa ni bilo … no, pa da si ne boste osolzili tipkovnice bomo zdaj raje o eni drugi rudijevi legendarki – namreč tisti, ko je nastopajčega rad predstavil z rečenico še pred minuto v živem blatu amazonije, zdaj pa že na našem odru! … podobno se nam je godilo danes na šišenski 52, v šišenskem becirku, ki je legendaren predvsem zaradi ulice, ki se ji reče za vasjo in ki tudi izgleda tako, da kakšnega bolj urbanega imena sploh ne bi mogla nositi … priporočam kakšen sprehod tam okrog, še bolj pa kosilo pri triu tanja-zoran-erazem in njihovem vrtu … če bi bil rudi še živ in bi malical pri njih, bi s polnimi usti zabrundal: še pred minuto na domačem vrtu, zdaj pa že med mojima zobnima protezama … sveža kreša je mehčala krožnik za v ingverju in curryju mariniranega piščanca, rukola in endivija sta sočili grižljaje postrvi iz pečice (z vejico timijana v trebuhu), vkolikor ni to uspelo že ultimativno sveži blitvi … še prej pa smo detektirali domače bazilikino olje, prelito preko mladega sira in marinirane sardone z ugljana, v katerih je bilo najti kakšno iglico rožmarina … ob pristnem domačem merlotu iz prvačine sem se potem spomnil na obljubljeni zapis o domačem bazilikinem olju, in ker lih čakam, da kruh drugič vzhodi, imam čas še za marinirane sardone … Nadaljujte z branjem→