enkrat, kakšne pol leta nazaj, sta chefovi očesi na televizorju uzrli zadnjih 15 minut fletno narejenega slovenskega dokumentarca o kruhu … to mi deli, to bi gledal, to bi mesil, takle kruh bi naredil, pa une pletenice, lej kako jih navija iz štirih svaljkov, hudddo! je dogajalo v glavi … in zadnjič, ko sta chef in chefica skupaj obratovala že 2191. dan, je v lepi papirnati vrečki ždel dvd katerega precej grdo naslovnico vidite zgoraj levo … ampak je pa vsebina toliko lepša: žene, matere in dekleta z vseh koncev rodne grude pripovedujejo o vseh sorte kruhih, jih mesijo, dizajnirajo, vzhajajo, križajo, režejo … v glavni moški vlogi nastopa en koroški ata teoretik, ki je poln pametnih nasvetov tipa: moka mora stat vsaj osem dni po mletju, kruh je treba odrezat po celotni dolžini hlebca, ne smeš ga postavit na mizo s taokroglasto stranjo navzdol, ne smeš ga obrnit z odrezano stranjo proti vratom, ker potem gre kruh od hiše … stranske vloge imajo še dijaki srednje agroživilske šole, ki na komando navijajo razne sorte krušnega peciva … v kruhovem letu sicer ni nobenega konkretnega recepta, je pa zato veliko nasvetkov in dizajnerskih hecov … ko bo chef kakšnega udejanil, bo to seveda pribeleženo tukaj nekje, do takrat pa lahko slina teče od zavitih pikantih kruhkov z dvema siroma …

ker se kruhariji z drugim imenom reče variacije na temo, bo treba tudi za tole najprej naštudirat komande za pripravo osnovnega testa … za pikantne kruhke z dvema siroma pa je chef uporabil sledeče modifikacije:

• pol kile bele moke
• 15 g kvasa
• žlica zrnc koriandra
• žlica mešanice poprov
• opcijska žlička sušenih čilijev
• 150 g aromatičnega mladega (kozjega) sira
• 200 g starejšega sira (tipo nanoški, tolminc)
• čajno žličko soli, par brizgov olivnega olja
• možnar (ali mlinček za poper)
• valjar
• teflonska ponev
• okrogel pekač – model za biskvit (ma, bo čist v redu tut pravokoten, če okroglega ni pr bajti)

koriander in poper prepraži v suhi teflonski ponvi, da začne lepo dišat in potem (skupaj s čilijem) stri v možnarju in zamešaj med moko in sol … zamesi testo, ki naj enkrat vzhaja, toliko, da podvoji samega sebe … vzhajanca obrni na pomokan pult, ga ene parkrat stisni, tako da bo ostal brez zraka, nakar ga razvaljaj na pravokotnik velik približno 40 x 25 centi … pravoktonik enakomerno posuj z nadrobljenim mladim sirom in dobro polovico naribanega staruha … zdaj pa pravokotnik lepo čvrsto zvijaj kot rolado ali potico in smotko potem razreži na devet enakih kosov, ki jih – z rezano stranjo navzdol – polagaj v namaščen model in jih posuj s preostankom starega naribanca … vzhajaj še enkrat in jih lepo speci pri 200 stopnijah – v tričetrt ure bi morali bit spečeni … če se le da, jih postrezi tople, za zraven pa skorajda ni treba drugega kot kozarec fletno ohlajenega belca …

soundtrack: fraternity of man – don’t bogart me … roooouuuul anadr wan, džast lajk di adr wan 🙂