če za kakšno morsko jed lahko rečemo, da je specifična za sardinijo (recimo tako, kot je za jadran tipična riba na žaru + blitva s krompirjem), je to botarga … ko jo zagledaš v štacuni, te spomni na skompresirano glavo velikega rdečerjavega lignja, a v resnici gre za jajčeca tune, glavatega cipla ali mečarice … tradicionalno vrečico jajčec zgnetejo z rokami, da iz nje iztisnejo čimveč zraka, potem jo rahlo nasolijo, stisnejo in posušijo na soncu, na koncu pa jo zavijejo še v tanko plast čebeljega voska … no, v resnici čisto na koncu sledi še pakiranje v vakumski polivinil … botarga je kao jako fina delikatesa, ki se jo uporablja bolj kot začimbo … pobje na sardiniji jo recimo nastrgajo na s česnom in olivcem zabeljene špagete, tisti med njimi, ki so kelnerji, pa te, preden jo naročiš, ponavadi pokroviteljsko vprašajo, če si jo že kdaj jedel, bikoza ic e veri specsifik flejvor … no, ker sem svojo prvo botargo načel, še preden bi me kakšen sardinec utegnil opozoriti na njeno grenko slano specifiko, sem z njo zajebal še chefico in sreča … sledil sem namreč receptu iz laške kuhne, v katerem botarga ni nastopala zgolj kot delikatesni dodatek, ampak je v solati z rižem zavzemala kar glavno mesto:

v bistvu gre reč tako, da kuhan riž zmešaš s trakovi pečene paprike, kuhanim grahom in vinagreto, ki jo zmešaš iz limone, olivca in s paličnjakom zmlete botarge … to mešanico pustiš na hladnem odležati par ur, pred serviranjem pa vsakemu jedcu zapovrh nanizaš še nekaj tankih rezin botarge … ker sem pri temle kot pravi praslovan zajebal skoraj vse, kar se je zajebat dalo (po vrsti: riž še bil zunaj pocast, v sredici pa surov, grah je bil močno preveč al dente, v vinagreti, pa tudi povrh je bilo – zaradi jebivetrske maksime kad se baca, baca se! – molto preveč botarge, uporabljen istrski olivc je bil pregrenek, edino paprika je bila bp), mi niti na misel ne pride, da bi še koga speljeval na kriva pota s podrobno recpeturo … če bi rad od tega zapisa imel kaj uporabnega, pa pomni tole: ko uporabljaš botargo, se obnašaj, kot da si najbolj zakrknjen gorenc … šparej!