največjega majstra ekranske kuharije ni več … v nekem drugem, zadrgnjenem, zapetem in zategnjenem cajtu, je v kuharijo, predvsem medijsko, vnesel sproščenost, zajebancijo, jebivetrstvo, a ljudstvu obenem približal marsikatero kuharsko tehniko in oddaljeno gastronomsko kulturo … lani sem v viseči mreži prebiral njegovo avtobiografijo in zgruntal, da sta bili zgoraj omenjena zajebancija in jebivetrstvo bolj rezultat ad-hoc reševanja skorajda zafuranih pejmo-snemat-pa-da -vidmo-kaj-rata snemanj, kot pa scenaristično in režijsko načrtovani mastrpisi … keith floyd je bil britanski kuharski prerok in medijski praoče ne zgolj ramseyev in jamiejev, ampak tudi clarksonove škvadre … ne morem reči, da je doš’o tiho, ampak zagotovo je ušo u legendu … le kako ne bi, če je cvrl jajca na lopati in v peči parne lokomotive v južni afriki, skoraj zažgal čoln/splav, na katerem je snemal, se komaj obranil nojev, ki so rinili v njegove sredi savane postavljene piskre in kar na televiziji zlival vase resne količine vina, če ni šlo drugače tudi iz flaše … huh, takih ne delajo več!  v njegov spomin nadvse priporočam ogled njegovega zadnjega enournega intervjuja … ob glažu rdečega pa z vami delim eno njegovih mladostnejših epizod: