hehe! se bo ob pogledu na spodnjo fotko

zarežal v brk redni bralec, redna bralka pa mu bo privoščljivo pritegnila, češ pa je le nabasal na eno konkretno dozo korenja! … ja, cenjena bralca, popolnoma prav imata – dejansko je krožnik dodobra zapolnjen s korenjem, a na srečo je korenje kuhano, poleg tega pa ima tudi spremstvo, ki močno izboljša njegov performans … zajca ima chef rad, ne samo zato, ker je zako najbolj znan eksterminator korenja, ampak zato, ker tudi v piskrih da od sebe marsikaj pametnega – spomni se samo fletnega raguja, ki sta ga kruh in vino scimprala pred skoraj tremi leti ali pa tegale zajčjega fileja, ki je prav takrat enkrat v blejskem topolinu krasil zelenin pire … no, tudi tale zajčje korenčja obara ni bila slaba, pa tudi martra z njo ni prav velikega … ajnfoh ajmoht gre takule:

• en komplet nog poskočnega zajca
• trije korenčki
• dva krompirja
• centimeter paradižnikove mezge
• ena šalotka
• lovorov list
• sesekljan peteršilj
• maw moke, sol, poper, olivc

zajčje noge operi in s kuhinjsko brisačo dobro osuši … zmešaj malo moke, sol in poper in v tej mešanici povaljaj meso, odvečno moko pa otresi … segrej dovolj veliko kastrolo, da boš v njej lahko naenkrat popekel vse štiri kose mesa – to na redi na olivcu in na srednji temperaturi in z vseh (okej, obeh) strani … meso prestavi v krožnik in odlij stran toliko olja, da ga v posodi ostane za dobro žlico – na njem prepraži sesekljano šalotko, dodaj na dobre pol centimetra debele kolute narezano korenje, mezgo in lovor … dodaj še meso in zalij s toliko vode, da bo vsa vsebina kastrole prekrita z njo … zavri, nato pa zmanjšaj ogenj in brbotal na majhnem plamenu, ali pa vse skupaj prestavi v pečico, segreto na 140 stopinj … po petnajstih minutah dodaj še krompir, ki si ga narezal na enako debele ploščice kot korenje … naj vre še pol ure, pred serviranjem preveri (in če je treba popravi) slanost in reč na krožnikih potresi s sesekljanim petrom šiljem …

soundtrack: mano negra – love and hate