ne, franck iz naslova si ni v žlahti s seko, divko in bianco, niti z gospodom kneippom … franck iz naslova bi po dobesedno slovenskem razumevanju njegovega priimka lahko bil v žlahti s kakšno ribiško družino … verjetno pa si franck iz naslova ni nikjer drugje kot na kruhu in vinu v žlahti s sladico iz sliv … povezava je sicer na prvo žogo, ampak ker govorimo o fuzbalerju in zelo na hitro scimpranem crumblu, je verjetno čisto sprejemljiva, akoprav rahlo politično nekorektna: crumble s slivami in franck namreč posedujeta dve lastnosti – sta grda in dobra … samo poglej ta crumble, prosim lepo:

grd, ane? … in zdaj  si  oglej še  francka riberyja … okej, tudi grd, to si videl … da pa boš verjel, da je tudi dober,  klikni še semle … za crumble (le kako naj ga slovenimo: drobljenec? drobljivar? drobljivež? krhkavšček? hrskljavec?) boš pa moral kar verjeti, da je dober … no, pravzaprav je zate še boljša rešitev, da mi ne verjameš in ga kar narediš in se prepričaš sam … za osnovo naj ti služijo navodila v nadaljevanju, gotovo pa te bo zamikalo – in prav je tako! – vse skupaj malo vijačiti po svoje … crumble bo vsa vijačenja dobrodušno sprejel, saj je tak  tip sladkiša, da z lahkoto odpusti tudi kakšno pretiravanje ali bizarno idejo … vaje v slogu se lahko greš s sadjem, še več variacij pa ti ponuja sestava hrustljave prevleke (stalnica naj bosta le moka in topljeno maslo) … no, grdavž na sliki je nastal takole:

• tričetrt kile razkoščičenih & razpolovljenih sliv
• 125 g masla
• 150 g moke
• 100 g grobo nasekljanih mandljev
• 100 g ovsenih kosmičev
• žlica rozin
• štiri narezane fige
• žlica naribane temne čokolade
• žlica medu
• cimet

model za pito sem namazal z maslom, vanj zložil slive, jih posul z žlico cukra in žličko cimeta ter premešal … vse ostale sestavine, razen masla, sem dal v drugo posodo, jih prelil s stopljenim maslom in z velikimi, dvorogljatimi vilicami mešal, dokler ni nastala fletna, relativno suha drobtinasta, hjam – crumblasta – gmota … to sem enakomerno razporedil po slivah in vse skupal dal za tričetrt ure na 180 stopinj … sicer sem imel nekaj problemov z zagotavljanjem pogojev za drobljenčevo mirno ohlajanje, a sem uspel odbiti vse, tudi najbolj pretkane poskuse odsvojitve s strani mladinskega oddelka … po zaključnem žvižgu smo ugotovili, da je crumble okej … otroci bi si želeli malo več hrustljave, dišeče skorje, roditelji pa več sočne sladke marmeladke … ampak to smo ugotavljali šele, ko smo s polnimi bauhki že zadovoljno predli …

soundtrack: bubba sparxxx – ugly