- lahko si prepričan, da je en navaden šminkerček, primeren zgolj za afnanje pred kamero …
- lahko verjameš, da ga itak drajva samo fama in pohlep …
- lahko se ti zdi degutanten, ker si oblizuje prste in vseskozi šari po hrani …
- lahko odmahneš z roko, ker se, kadar se mu česa ne da narest kot se šika, izgovarja na rustic feeling …
- lahko meniš, da je blefer, ki so ga na vrh pripeljali food stylisti, fotografi in piarovci …
- lahko ti gre blazno na živce s svojim sesljanjem in sfejkanim cockneyem …
in mogoče imaš celo prav, če se ti zdi vse od naštetega … ampak kljub temu moraš, pa čeprav z grenčico na jeziku in knedlom v grlu, priznati,
- da kuharsko tematiko vidi mnogo širše in globlje od kateregakoli prehranskega ekranskega celebrityja …
- da skozi svoje oddaje/projekte problematizira teme, ki se na prvi pogled zdijo prevelike ne samo zanj, ampak za cele vlade …
- da te problematizirane teme dejansko začne reševati in premikati v pravo smer …
- da je edini celebrity chef, ki ima dokaze, da veliko ljudi prav zaradi njegovega dela boljše in bolj zdravo je …
- da je upravičeno dobil nagrado ted …
res si je vredno vzeti dvajset minut časa za ogled njegovega predavanja, v katerem se pokaže kot izjemen performer in motivator, ki svojo frfotavost, disleksijo, konfuznost in nemir z naravno karizmo obrne v zelo prepričljivo izlaganje:
big up, jamie!
eh… potpišem use … tazgorne pa taspodne… s knedlom… eh… eh…
Malo bolj je sproščen, kot zakonsko-založniški slovenski kuhaRRRji. Res pa ni tako hip, kot oni in seveda ne duhovit.
tole pa res ni stran vrženih 20 minut, čeprav imaš najprej občutek, da je ta njegov “pohod” mal naiven, pa se po drugi strani spomniš, da je ravno njegov način podajanja kuharskih receptov , povzročil misel v tvoji glavi : kva pa j to tazga ? in posledično, da te spravi za šporhet. In če je lahko spremenil mene, zakaj ne bi celega sveta 🙂 ?
Enostavnost in okusnost hrane, sproščenost osebja in cenovna ugodnost so moje izkušnje iz njegove londonske italijanske restavracije. Nič fensi, enostavno,okusno,poceni in zdravo.In kaj bi želel še več ?
Jamie je tzar, ki mi gre občasno, ampak res občasno na živce, ampak to grem občasno tudi sama sebi 🙂 Vseeno ima toliko znanja, da si lahko vse zgoraj našteto privošči.
Jamie mi je simpatičen iz dveh razlogov:
1) ker zagovarja zdravo hrano za mulce
2) ker so okrogle deske za seckanje, ki so jih pri ama_conu prodajali pod njegovim imenom stoodstotno idealne kot podlaga za moja dva TFT-monitorja 🙂
(Napo, mi zaupaš tvoj RSS (za zapise), bi te dala na blogrolo, pa se ne znajdem 🙂 )
alcessa, tle si me pa ujela na levi nogi … a ma tole https://kruhinvino.com/feed/ kakšen smisel?
Jaaa 🙂
Džejmi je itak car. Lahko ga imajo za pop-zvedavega-v kuhinji nemarnega-pozerja a še vedno pelje scat marsikaterega high-class chefa.
Brez knedla v grlu.
Vse zelo res, vse zelo res, samo nisem ravno prepričan, da je njegov “cockney sfejkan”: rodil se je in odraščal je v tako globokem Essexu, da je sploh presenetljivo, da ga je sploh mogoče razumeti; to je namreč prava domovina tega, čemur se reče “Estuary English”, torej angleščine iz izliva Temze (no, izliva ali morda polucije ali česa podobnega), ki je v zadnjih 20 letih skoraj popolnoma zvandalizirala (klasični vzhodnolondonski) cockney. Innit, mate! Meni je šel zaradi svoje vseprisotnosti – priznati moram, da zaradi določenih razlogov ne morem biti nepristranski (dvojno zanikanje: kako Estuary English!) – precej na živce, vendar pa je v bistvu res dobro jajce, kot se reče, predvsem zaradi boja za bolj kakovostno hrano za šolarje in zaradi Fifteen.
a tako – no, viš, tega pa nisem vedel … se pravi en fejk od džejmija manj … dobro mu gre, hehe!