hip-hip-hip, strašni trik!
oj, kruhek, zdaj dvignem jaz rokco nad té,
poslušaj moj ukaz in razpoči se že!

no, v resnici minichefova ročica ni obdarjena s tako intenzivno kruholomilsko energijo, kot izgleda na prvi pogled … tale krušni raztur je narejen namenoma (okej, mogoče ne ravno raztur takih razsežnosti), saj tako pač rata, kadar se človek krušenja loti po irsko: se pravi na hitro in namesto kvasa za vzhajanje pokuri sodo bikarbono, po domače e500 … no, to je pač en že stoletja uporabljan in dokazano neškodljiv aditiv,  s pomočjo katerega te od začetka mesenja do pečenega hlebca ne loči več kot 50 minut, od tega sama peka traja svojih 45 … pozabi torej na energično četrurno mesenje ali šestnajsturno lenuhasto čakanje – sodarja mesiš samo toliko, da sestavine spraviš do relativno prepoznavne oblike kugle, ki jo zapreš v peč … minuta, res ne več … okus pečenega soda-breda je malo drugačen od kvas-breda: bolj intenziven, rahlo kiselkasto/grenkljato/slankast al kako naj napišem … mal je svojeglav – no, pa saj vidiš, kako ga razganja 🙂 …

• pol kile bele moke
• dve čajni žlički sode bikarbone
• čajna žlička soli
• 4 deci kislega mleka, verjetno gre tudi s tekočim jogurtom

pečico segrej na 190 stopinj, nato pa v skledo stresi moko, sodo in sol in vse skupaj dobro premešaj … med mešanjem dolivaj kislo mleko – nastalo bo testo, ki bo rahlo pocasto … no sikiriki! stresi ga na pomokan pult in mesi eno minuto, tako da nastane fletna žoga … položi jo na pomokan pekač in jo še povrh obilno pomokaj ter zareži kar globok križ čez njo … daj v pečico in vzemi ven čet tričetrt ure oz. ko hlebec zadoni, če potrkaš po njem … če ga pustiš, da se ohladi na rešetki, boš imel sodavca s hudo dobro hrustljavo skorjo, če si pa bolj majavega zobovja, ga zavij v čisto kuhinjsko krpo, pa bo fino mehak …

soundtrack je irski … ameriški irci (od katerih je eden (everlast) celo – morš mislt trpljenja irske katoliške matere?! – konvertiral v islam) pa ipak: house of pain – irish pride