gorpoteg

akoprav nisem mitbaster, kanim danes sesut en sladiški mit in to tistega, ki se ga tako radi primemo pri naročanju sladic, namreč da je tiramisu kao lahka sladica … menda je tako, da če se spraviš v materinščino (če je to slovenščina, jasno) preložiti italijansko zaporedje besed tira mi su, dobiš nekaj takega kot dvigne/potegne me gor … in iz tega je nekdo izvlekel interpretacijo gor-potegovanja, ki naj bi se zgodilo zaradi lahkotnosti sladice … mhm, po mojem tud, ja … če si že kdaj cimpral svoj lastni domnevni gor-poteg, potem veš, da je sestavljen izključno iz jajc, cukra in smetane – ne ravno reči, ki bi jih bil dal na spisek stotih lahkih prehranskih sestavin … za dodatek je tu še malo moke v piškotih, pa malo kofeta, s katerim premažeš taiste piškote (in ki je, upoštevajoč kofeinski efekt, edina reč, ki bi te lahko dvignila gor) … da je torej tiramisu lahka sladica je še kar fleten nateg, ane … ampak je pa tiramisu dober, tako zelo dober, da sploh ne potrebuje nobenih motivacijskih izgovorov o lahkotnosti … minichef je včeraj takole recenziral domačo verzijo:

ki je bila res domača (okej, ne čisto 100%, ker je bil mascarpone kupljen, ampak naslednjič bo tudi ta domač – že vem kako!), saj sem v sodelovanju z otroškim bataljonom zastavil tudi peko kao bejbi piškotov – ki se jim v resnici ne reče bejbi piškoti, ampak so ladyfingers … bi pa lahko bili tudi bejbi, ker jih je otročje lahko narest, edina stvar, na katero sem moral pazit je bila, da sem otroke pravočasno po prstih, da se ne bi skladovnica damskih prstkov preveč očitno zmanjšala …


ali pa, še huje, da sploh ne bi prispela na svojo ciljno destinacijo, ki se je nahajala v stekleni posodi, nekje na sredi med smetanco, čokolado in jajci:

aha, saj jih vidiš, ne? … tamle not so, lepo premazani s kavo skuhano iz proje, kar je bila minichefova domislica, lansirana kot ugovor na moje blokiranje tiramisuja, češ da ni za otroke, ker so piškoti v njem namočeni v kavo … iznajdljiv pob, le po kom se je vzel? 🙂 … no, zdaj pa k bistvu, navodilom za domačijski gor poteg:

za piškote:

  • 3 jajca
  • 20 g vaniljevega cukra
  • 70 g navadnega cukra
  • 60 g moke
  • cukr v prahu za posipanje

čisto na začetku, da ne boš potem pozabil, segrej pečico na 200 stopinj in obloži dva pekača s peki papirjem …

najprej združuj: zmešaj oba cukra! … nato ločuj: loči beljake od rumenjakov …

potem pa tako: rumenjake s polovico sladkorja penasto umešaj, tako da bo mešanica dobila bledično barvo in lahkotno penasto konstitucijo …

beljake stepi v mehek sneg, dodaj drugo polovico sladkorja in zmešaj do konca v trd sneg …

v rumenjakasto maso najprej vmešaj moko, nato pa postopno & previdno še sneg …

z maso napolni dresirno vrečko (ali navadno vrečko za zamrzovanje, ki ji odstriži en kotek) in na s pekićem obložen pekač nabrizgaj desetcentimerske črte/damske prste/piškote … potresi jih s sladkorjem v prahu in zapri v peč …

peci do zlatorjavega, to bo nekje med 11 in 15 minut, nato pa peki papir s piškoti vred prestavi na mokro kuhinjsko krpo in s tanko lopatko piškote še vroče poberi s papirja … odganjaj otroke!

za tiramisu:

  • 2 jajci
  • 60 g sladkorja v prahu
  • pol kile mascarponeja
  • kos temne čokolade
  • preživele piškote od tam zgoraj
  • šalca frišnega, a mrzlega kofeta (s projo je bilo tole vrhunsko!)
  • grenki kakav za posipanje

tudi tale jajca boš ločil in tudi tukaj boš postopal podobno kot prej: rumenjake s sladkorjem zmešaj v svetlo, kremasto reč … dodaj maskarpone in dobro zmešaj, potem pa kot janez (z občutkom, ane) dodajaj še iz beljakov stepeni sneg …

na dno relativno visoke, po možnosti pravokotne (ma gre tudi z ovalno, saj vidiš) posode zloži plast piškotov in jih premaži s penzlčkom, ki ga kar pogumno pomakaj v kofe …

čez piškote naribaj/nastrgaj malo čokolade in mnamaži s polovico kreme … potresi jo z malo naribane/nastrgane čokolade in spet naloži plast piškotov, ki jih spet pokofetaj … pa malo čokolade, pa drugo polovico kreme, ki jo lepo poravnaj in potresi z grenkim  kakavovim prahom …

tiramisu najprej postavi za najmanj tri ure v hladilnik, potem pa za največ tri minute na mizo …

evo, ga že ni več …

soundtrack je stajliš in smooth, kot tiramisu: michael franti & spearhead – keep me lifted

13 thoughts on “gorpoteg

  1. meni so surova jajca vedno problematična (bolj psihološko kot bakteriološko) in delamo’teramisu’ po đejmijevem receptu, ki je res hiter, brez jajc in odličen! bebi keksi + kava, mascarpone + konjak + sladkor + pomarančna lupinica in sok + vanilijeva semena, fino naribana (nastrgana) črna čokolada za posip. 15 min. izi bizi. dober trik s projo, brezkofeinska je tudi ok, sicer moraš otroka priklenit na radiator : )

  2. ježeš, lenča – kako pa pol majonezo pa tatarca ješ??? … 🙂 … surova jajca – če so frišna in če iz njih pripravljeno jed pokonzumiraš v nekaj dneh, so čisto okej … ampak glava se verjetno ne bo dala prepričat … sicer pa – ja, dober poskus, ampak me bosta z džejmijem težko prepričala, da pomarančni sok lahko zamenja preluftano žametnost, ki ga kremi dajo stepeni beljaki … konjak bi me mogoče lažje omehčal 🙂

  3. ne saj jem vse, samo po hladilniku ne maram valat teh srovojajčnih zadev… sajveškdo pa itak poskrbi da ni ostankov. simbioza. konjak pa omehča marsikaj in marsikoga, ja : )

  4. mislim, da se pomen besede tiramisu prvotno ni nanašal na kalorično lahkost sladice, ampak na njene afrodizične lastnosti, ker vsebuje kofe. en kozimo medičejski iz 18. stol. naj bi ga redno užival pred ljubezenskimi podvigi. tako so nas učili.

  5. tud jst si ne predstavljam kreme brez jajčk, pa itak se to poje zelo hitro (tj v enem šusu) in sploh ni šanse, da bi se valjalo par dni po hladilniku.

  6. Jst pa berem ta recept pa se mi zdi nekam švoh z jajci. jst dam 3 na četrt kile. pa jih nad bagno marija stepam k se lepše nrdijo. so pa vedno jajčka naše peterice scrkljanih kokoši. savojarde pa tudi nrdim podobno sicer bolj za special ocasions al kdr je mama pripravljena žrtvovat tolko jajc. 🙂

  7. my favorite… kar je kar ironično, ker kava je pa med “5 things I never consume”.. in pri naših gorpotegih je prvo pravilo: naj bo sočno!, kar pomeni veliko namakanja… zato naredim zadevo s češpljevo vodo… still works
    maskarpone ima pa tudi eno laično alternativo za lene gospodinje: bivši tamar sir od prestolničnih mlekarn (mislim, da so zdej zadevo preimenovali)
    čeprav sem prepričana, da bi tale alternativa znala sprožiti kakšna zgražanja…
    no, mnenje pač 🙂

  8. Jst tega s tamar sirom ne bom nikoli razumela, pa sej je stvar kisla in niti na daleč ni podobna maskarponetu. Pa sej ga dobiš, res povsod od špina, lidla, hofeja če je uni od galbani predrag (če se komu da čaka en dan si ga lahko sam iz smetane, malo limona nrdi). ne vem zame vse kar ni jajca, sladkor, maskarpone, kafe, marsala ali če je ni rum in na koncu kakav pač ni tiramisu. sicer ješ po naši gostilnah pod tem imenom vsemogoče zvarke, tko da smo itak opustili sploh kakršno koli testiranje, k do zdej še nikoli ni bil tak kot ma za bit.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s