domačica

na placu so v teh dneh na hitro vzniknile številne stojnice s še številnejšimi dimljenimi obeski na njih … skupaj z njimi je prišla tudi inflacija besede “domače” … ne boste verjeli, skoraj vse šunke in ostale mesnine, ki jih prodajajo, so domače … pod domače si nato človek predstavlja bukolični prizor rdečelične pastirice in luštkano posvinjanih pujskov, ki pokrulevajo med radostnim prekopicevanjem na blatnem travničku ob s slamo kriti lični kmečki hišici … fakof kupljeno domače, vam rečem: tega ni več! … edina stvar, ki je upravičena do nošnje bedža z napisom domače, je tista, ki jo narediš sam doma … pa še tukaj si, ako si mestni škric kot jaz, obsojen na uporabo sestavin, ki niso domače (razen če imaš enega rožnatega krulevčka v domači banji) … za letošnjo veliko noč sem zato v izogib vsem “domačim” šunkam naredil šunko domačico … propisno, brez ejev, brez nitratov, nitritov in ostalih industrijalskih mesarskih fint … pri vladotu sem kupil dvokilski kos izkoščičenega kareja brez kože in nato iz raznih virov napaberkoval naslednjo salamuro:

  • 100 g soli
  • 100 g sladkorja
  • 1 limona
  • pet strokov česna
  • šopek žajblja

vse setavine sem zavrel v dveh litrih vode, počakal, da se je stopilo vse, kar se je imelo stopiti, salamuro ohladil v hladilniku, jo prelil v plastično posodo in vanjo položil cel kare … v hladilniku se je reč pacala 72 ur, nato sem kare vzel ven, ga opral, obrisal, zavil v čisto krpo in pustil v hladilniku še eno noč … od tu je reč primerna za finalno toplotno obdelavo, bodisi v toplem dimu, bodisi na suho v pečici pri 120 stopinjah, v obeh primerih pa do stopnje, ko temperatura v sredini pride do 70 stopinj … ohlajeno šunko nato režeš za v sendviče, ali za žegen, za na pico ali kar tako … ker je breznitritka ne bo tako lepo rozaste barve, ampak če imaš hčerko staro 4 (plusminus 3) leta, imaš rozaste barve tako ali tako vrh glave … je pa dobra, madonca da je dobra tale šunka, res …

no, seveda pa je možna še druga pot, namreč da še pred toplotno  obdelavo šunko po bojda kanadski navadi povaljaš v koruznem zdrobu in nato narežeš na šnite:

te šnite pa nato z obeh strani hrustljavo popečeš na srednje vroči ponvi in jih zadegaš čez kaj pomladnega … nimaš ideje? … evo ene: med široke nudle vmešaj na putru zdušene koleščke špargljev, preko pribij onole kvazikanadsko šunko, povrh pa poširan jajc:

to, dragi bralec, ljuba bralka, je pa res domača šunka! … and it makes me proud!

bohžegnej!

soundtrack je straight in yo face, da bolj ne bi mogel bit: ice-t – home invasion

Advertisements

9 thoughts on “domačica

  1. Hej, a ne bi morda malo prej razodel takšnih skrivnosti? Če takoj začnem iskat primeren kare, bom do nedelje zjutraj komaj fertig.
    Sicer pa – hvala za recept. Ej, a se res ne sme pregret čez 70*C?? Kako daš v dim pa raje ne vprašam.

  2. A tole ležanje je v vakumu? Ker če ni, potem lahko zadevo zapreš v vakumsko posodo in meso pustiš ležati zunaj hladilnika na sobni temperaturi in porabiš manj časa (tole je tko na pamet, pojma nimam kolk manj).

  3. darja, primeren kare je v vsaki mesnici, brez skrbi … sicer pa šunka zmeraj prav pride … lahko se pregreje čez 70, ampak potem bo še manj rozasta – se pa ne sme segret manj kot 63 stopinj, če hočeš pobit vse bakterije … seamus, ne leži v vakumu, ampak potopljena v slanici … s sobno temperaturo se pa jaz ne bi hecal, ker meso + bakterije + slanica + sobna temperatura = precejšnja vrejetnost biohazard veselice …

  4. Sem šla trikrat brat. Da ja ne bi po krivici bentila. 72 ur, čeznočno valjanje po frižiderju… Provokator! Kako lahko to squeezneš do sobote (gospa mati se takrat namreč odpravi na žegen), a? Letos bomo tradiciji spet morali zadostiti s kupljenko. Fuj te bodi!
    Pa čim manj polepljenega holesterola na žil’ce želim vsem!

    • brez izgovorov! mati naj pa nesejo žegnat v vodo namočeno šunko…malo dodatne slanice iz župnikove roke ji ne bo škodilo, hehe…po ne pozabimo, da bo treba kaj jesti tudi na velikonočni ponedeljek, pa tudi za dan upora proti okupatorju 🙂

      • Na drugače posvečene praznike se pa ja tamani medium rare, anede.
        Po možnosti na žaru. Živela OF in 1. maj.

  5. žegna domaćica ne bo, bode pak slastica domačica!
    domačica ‘n egs
    pa s šparglni u fritaji
    pa z brijem ‘n rukolo na bageti
    (pa k’r tko)
    juhej, to mi delej!

  6. Izvrstno – pa vseeno vsebinsko malo škripa : izraz šunka se zmeraj uporablja oz. nanaša na eno od nog s katero je žival skakljala okoli; se potem delo še na plečko, seveda. Hrbet pa je seveda kare. Nikoli šunka.

  7. drži, herr flick, drži … verjetno gre pri vsem skupaj za izgubo v prevodu in za prehiter užig, da se vsem velikonočnemo rauhanemu reče šunka … bi pa, za etimološko pravilnost seveda isto tehniko lahko izvedli tudi na kosu stegna … hvala za korekturo!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s