ja, v nasprotju s prepričanjem marsikaterega obiskovalca na tem url-ju priobčenih jedarij, pijarij, pisarij in slikarij sem še vedno živ, in – hvala na pitanju – tudi relativno zdrav … in ne samo to – v zadnjem času sem celo vpadel v nekaj izjemnih gastro dogodivščin – v mladini popisan obisk srbske restavracije opera v zagrebu je že eden od njih (hrana je top of the tops, birt pa je izjemen naravni gostinski talent, ki svoj obrat fura s strastjo in totalno nalezljivo pozitivno energetsko usmeritvijo – res priporočam!), pa tudi obedi v obalno-istrski coni, ki so kolateralna korist slovenskega oglaševalskega festivala, so bili – kljub zaradi suše res slabi sezoni tartufov – nadvse prijetni … vikend je bil nato 100% mesarski, saj so me skupaj s še desetnijo ostalih tečajnikov na biotehniški fakulteti posvečevali v mesno predelovalne cimprarije, katerih praktični izsledki bodo ob domačih ponovitvah prišli tudi na repertoar kruha in vina … po degustiranju vsega, kar smo se bili naučili (pašteta, mesni sir, kranjske klobase, krvavice, pečenice, zaseka, aspik, gorenjska prata, ocvirki, šunkarica, suha salama) si lahko misliš, da je danes še kako primeren dan za nekaj zelo zelenega, recimo brokoli … in ker se moram zavoljo desetdnevne izbložne odsotnosti kar malo za ušesa, naj bo brokoli vmešan med orecchiette (ušesca, po naše):
ušesca boš že našel v štacuni, lahko se jih celo lotiš modelirat sam, z brokolijevo salso pa postopaj takole:
- 1 nacvetkan brokoli, uporabi tudi nakockane dele olupljenega stebla
- dober deci sladke smetane
- dva stroka česna
- maslo
- olivno olje
- sol, beli poper, muškatni orešček
- parmezan
brokoli najprej skuhaj; fino je, če se potrudiš, da bo ostal lepo zelen, torej ga kuhaj v zelo slani vodi, nakar ga po petih minutah hitro odcedi in vrzi v skledo s čimbolj mrzlo vodo (ledene kocke za zihr) … odcedi ga in sesekljaj … v ponvi segrej maslo in malo olivnega, na čemer nežno opraži fino sesekljan ali pretlačen česen … dodaj brokoli, sol in začimbi, prilij sladko smetano, zavri in nežno pokuhavaj par minut … kuhana ušesca odcedi in jih dobro zmešaj z brokolijevo salso, pred strežbo pa čeznje naribaj parmezan … taljanski klasiker je tole, vedno prepriča, verjemi!
soundtrack je primarno ušesni, saj se da z ušesi početi tudi kaj drugega, kot da jih skuhaš in poješ … za začetek poskusi s poslušanjem: urban species f/ mc solaar – listen (live)
kruh & vino 
praktično identična verzija (še par kapljic limone dodam) je na našem zelenem repertoarju. brstični ohrovt se tudi super obnese + široki rezanci ipd. kako ostaneš on top vseh stvari je itak misterij. tko da reaspect 🙂
lenča, z dobro košto in dobro drušno kar gre, hehe … morte enkrat ulelet na pravi weberstyle roštilj! 😀
ja, kul, samo ladota zravbamo pa je!
zdravo!
najprej big respect za vse kar lahko prebiramo na teh straneh, v knjigi in kar uspemo zbrskati video zapisih…
imam eno vprasanje in sicer bi se rad udelezil tecaja za mesnopredelovalne cimprarije, sem ze klical na biotehnicno fakulteto, pa tam nic ne vejo o tem… mi lahko posredujes kaksen kontakt glede tecaja? hvala, lp!
jani, hja – v bistvu si se oglasil lih kakšen teden ali dva prepozno … letošnji (izgleda, da ga prirejajo le enkrat na leto) se je odvijal ravno prejšnji vikend – sicer resda v prostorih biotehniške fakultete, ampak organizator je pa biotehniški center naklo (http://www.bc-naklo.si/index.php?id=291) … kar piši jim, pa te bodo dali na seznam in pravočasno obvestili o datumu naslednjega tečaja – vsaj mene so 🙂
Tole je verzija, ki je nekoliko zakomplicirana. Cesen namrec v italijanski verziji tu nima smisla.
Enostavnejsa gre takole: zavres vodo, solis, vrzes not pasto, t-4 min dodas brokoli. T-0 odcedis, v isti pisker, kjer si kuhal vrzes nazaj kuhan brokoli in pasto, dodas nariban parmezan, maslo ali olivno olje, malo odcejene vode, sol, poper po potrebi, mesaj. To je to. Smetano se dodaja le ce si jo kdo zelo zeli, ni pa potrebo, saj parmezan + voda naredita dovolj kremasto omako.
aleš, bližnjična opcija se sliši fajn, predvsem za kakšne enolončnične podvige, recimo na kampiranju … seveda me bo pa težko prepričat, da sta parmezan & voda izenačana s smetano … creme je pa le creme 😀
Nista enacaj, sta pa bolj tradicionalna verzija. Dodatki so seveda vedno dobrodosli. Tudi smetana, ce komu pase. Parmezan +voda, ce ujames seveda razmerje, imata dokaj podobno sestavo kot rahlo reducirana smetana, z razliko da daje parmezan nekoliko bolj poln, zorjen okus. Kar je koristno, v jedi, kjer kaksnih moznih nosilcev okusa ni. Jaz recimo rad dodam susen in zdrobljen cili, a se pri nas ob tej kombinaciji vsi zgrazajo. Preverjeno pa cili s smetano ne deluje dobro, medtem ko je z vrelo voda+parmezan omaka odlicno. No vsaj zame.
se strinjam, meni je pri teh minimalističnih receptih super prav to, da na totalno spucani osnovi z majhnimi variacijami eksperimentiraš, kaj ti sede in kaj ne … v slovenski kuhariji je ekvivalent recimo goveja župa, kjer je osnova jasna: meso, jušna zelenjava, voda … potem se pa začne aleluja, ane 🙂 …