au pistou

če bi bil žleht, bi naslov tega zapisa prebral po slovensko-balkansko (torej bi izpustil prvi a, izvedel dve zvenečnostni premeni (s bi zamenjal z z-jem in t z d-jem), na koncu pa bi izpustil še enega od preostalih dveh vokalov; če bi hotel biti še bolj jezen, pa bi prvi a ohranil in ga ločil od u-ja) … ampak ker nisem žleht in sta kruhpavin ena taka raznoraznim generacijam namenjena spletna lika, se bo tole prebralo po francozarsko, tako kot se glede na poreklo tudi mora: o pistu, z naglaskom na u …

reč je na naše krožnike priletela iz provanse, tja pa je pripljuskala iz genove (ki je – absolutno off topic pa vseeno interesantno za etimološki krožek naše strani – dala ime tudi kavbojkam oz. jeansu: kavbojke so šivali iz platna, ki se ga je tkalo v genovi (po francosko genes), kar se kaj hitro popači v jeans in naprej v džins) … genovski sorodnik pistuja je pesto in je stolčen iz bazilike, pinjol, česna, trdega ovčjega sira in olivca; pistu pinjolam in siru pokaže fakića in se stolče iz bazile, česna in olivca, za nameček pa svojo samostojnost dokazuje še tako, da raje, kot da bi se mešal z nekimi nudli, lagodno poseda na vrhu pomladno-poletne zelenjavne župce, ki se ji nato reče soupe au pistou:

tole je ena od tristih reči, pri katerih je treba zapopast samo osnovni koncept, ki ga nato kriviš po okuševalnih preferencah potencialnih jedcev in se ne ukvarjaš pretirano z razmerji in količinami, pazi le, da bo prevladujoč okus v pistuju bazilika in ne česen ali olivc … osnovni koncept pa je tak: sprehodiš se po vrtu/tržnici/štacuni in opazuješ frišno sezonsko zelenjavo (meni so najprej v oči nato pa v cekar padle nadzemne kolerabice, grah, mlada čebula, korenje in paradajzi), ki jo doma spucaš, narežeš in nakuhaš v mineštro (na maščobi prešvicaj čebulo, korenje, kolerabo, olupi in nakockaj paradajz, če češ (in imaš) dodaj pis mesa, zalij z že prej skuhano župo/fondom ali vodo, posoli in popopraj in kuhaj … četrt ure pred koncem dodaj še kakšne makarone in grah) … med kuhanjem stolči pistu, ga kar v možnarju postavi na mizo, pa naj si ga vsak nažliči na mineštro … diši!

soundtrack mora pri takile župci bit nežen, lep, dišeč, stajliš in sezonski – točno tak, kot so ga na super zvenečem ploščku “rome” nakuhali danger mouse, daniele luppi in norah jones – season tree

Advertisements

2 thoughts on “au pistou

  1. Tiboga. Ravno ta vikend sem to delal. Moja mišunga je bila čebula, česen, koromač, zelena in tik pred koncem še en paradajz. Ti rečem, ko doliješ baziliko z olivcem, česnom in parmezanom … 😛

  2. bom na tej strani priobčo svoja zapažanja skoz dolgoletna opazovanja o totem b(r)logu skrajno (ne)odgovornega vzburjanja brbončic ino slušnih celic. morem zapisati, da sem mnoge večere, včasih tudi jutra, seveda če je bla posredi sobota ali nedelja tudi po petelinčkovem zajtrku prebiral totele zapiske njegove gnade napotnikovga boštjan alias NAPO. in štelov jedilnik zraven pa sline cedil in več barti hudo grde besede skozi besede cedil: »hudič, kako to zmore«. moram tu priobčiti na tem mestu, da sem ob prvem srečanju na tote fletne zapiske sam sebi govoro: »ma ne me zezat, še en k bi s košto služo.«, ma bol, ko sem bral bol sem njegov, bl blogov… brcnu me je nekikrat, dregnu u uč, da sem ktero knjigo pred uče del, ktero košto probol po meštru stort, pa tud k star roker zahepeljenc kakšno usko po ta novem slišat. ma tko kot se papa menja se tud muska in kar je dobr je dobr. a zakaj tu? ker je tole na tej stran na žlico in silno dobr. a bi še?
    LePomešaj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s