ne, ne, brez skrbi, ne bom posipal soli na boleče rane z bajanjem o tem, kako grdo je včeraj france, predvsem pa toni, napolnil slovenski košek (prav zdajle smo namreč mi še z veliko hujšo mero nabasali srbskega), ampak se bom spomnil prijetnejšega poletnega polnilnega momenta, za katerega ponovitev pa še nikakor ni prepozno … pravzaprav se s številnimi papričnimi različicami, zelo zrelimi paradajzi in frišnimi oluščenimi fižoli, ki se v teh dneh dajejo naprodaj … ako dodaš še pest riža, kakšno steblo dišečega šavja in dobro podkuriš pod žarom ali rebrasto ponvijo si pa že zelo blizu temule slastnemu konstruktu:
kao što kazoh: sorto in barvo paprik, riža in fižola izberi sam, za uradno zabeležko pa popisujem tole verzijo, nakuhano iz babur, belih fađolov in polnozrnatega riža, ki je adovoljila dva jedača:
- 4 paprike babure
- četrt kile fižola (frišnega, suhega pa tudi lahko, pa ostanek zamešaš v solato)
- trije paradižniki
- manjši feferon
- manjša čebula
- strok česna
- skodelica polnozrnatega riža
- timijan, origano
- sol, poper, olivc
najprej daj fižol – skuhaj ga do mehkega, odcedi in z malo olivnega olja, soli in popra (predvsem pa s faličnim mešalnikom) zmelji v pire (iz zapisanega pravilno sklepaš, da lahko uporabiš tudi piksnast fižol, ampak apeliram na to, da kdaj poskusi s ta frišnim zrnatcem, ker je res super dobra sezonska reč!) …
potem pa riž, iz katerega naredi ene sorte džuveč … to pomeni, da na prepraženo čebulo, česen in feferon flikneš še riž, nakockane paradajze in dišavje (pa sol in poper); če je treba še malo zaliješ in lepo lagano sportski kuhaš do mehkega … to bo sicer pri polnozrnatcu trajalo vsaj tričetrt ure, ampak fižolov pire in tole lahko pripraviš tudi vnaprej in na dan pojedine narediš samo še to, kar piše tu spodaj:
papriko vzdolžno prereži na pol in odstrani semenje … na dno vsake polovice namaži žlico ali dve fižolovega pireja, povrh njega pa radodarno naloži še riž, vse skupaj pa za kakšnih pet ali deset minut (odvisno od hicunge žara, prevroč naj nikar ne bo!) postavi na žar ali težko rebrasto ponev …
morebiti bi se lahko igral še s kakšno rezino sira, amapk nujno pa ni, ker je tole samo po sebi že zelo dober poznopoletni snack … naj tekne!
soundtrack bo fižolasto rižev – če boš za oni pire izbral rdeči fižol je lahko celo čisto dobeseden: michael franti & spearhead – red beans and rice
Napo,
danes kuham čisto po tvojih notah.
Pravkar sem ostanke včerajšnje piščančje pečenke spremenil v ‘Hitro piščančjo pašteto’; zdaj pa bom malo modificiral ta recept in ga ponudil družini za kosilo.
S.
sašo, good choice, čovek sa stilom, nimam kaj druzga za rečt 🙂