če za prvo od dveh avstroogrskih metropol velja, da je ob nje obisku pametneje pozabiti na lakoto, pa za budim in pešto kakšnega podobnega priporočila nikakor ne gre upoštevati … s poklicno deformacijo gostinskega šnofača opremljeni napotnik je namreč na ad-hoc inšpekcijah budimeštanskih birtij našel kar nekaj finih placev … highlighti obsegajo par mozgovih kosti v močni goveji župi v klasični meščanski oštariji vörös posztakocsi ter trio sester kolbasz (sladkasta krvavica, odpičena jetrnica in rahlo dimljena klasična basa) na istem naslovu … langosi, v bazenčkih maščobe ocvrti diski iz kvašenega testa so na voljo skoraj povsod, tisti, ki smo ga snedli na margitszigetu je bil super … v grajskem okolišu je rahlo of the beaten path ulica, ki se imenuje fortuna, na njej je  tudi sproščeni bistro pest-buda, ki je v rdečem emajliranem piskrčku postregel izjemno ribjo juho (cenimo predvsem elegantno papriciranje, minuciozno očiščene kose ribe in vključitev ribjih jeter) in dekadentno terino iz gosjih jeter, pospremljeno z dušenimi rdečimi redkvicami in popečenim sladkastim briošem …

nič kaj hudega se ti ne bo zgodilo, če se boš ustavil v v restavraciji kacsa, kjer na polno obvladujejo fileje račjih in gosjih prsi, predvsem na klesične starošolske viže z močnimi omakami, poskusiti pa velja tudi bistro fazanjo juho … sicer pa v velemestu ne manjka tudi spektakularnih placov, kavarna new york cafe je tako obveznica za vse, ki kaj dajo na neobaročno impozantnost, sicer pa – za razliko od slovenske kafićevske konfekcije – budimpeštanci radi kreativizirajo in svojim obratom vdihujejo individualiziran pečat; še posebej to velja za t. i. ruin pubs, ki jih kar razmetava od ustvarjalnosti in luštnosti … poslastic so lahko deležni tudi skpetiki, ki bolj kot v hunske zaupajo v lastne kuharske sposobnosti … tovrstni obiskovalci naj se čimprej po prihodu v mesto zglasijo v impozantnem poslopju glavne budimpeštanske tržnice,

kjer priporočamo predvsem resno skeniranje in analizo ponudbe v nulo urejenih stojnic  s perjadjo (race in gosi so lepo razparcelirane, zložene in vobče vzorno mesarsko pripravljene), pa štante s svakojakimi kislimi vloženinami (zmagovalno je v papriko zatlačeno rdeče zelje, ki nato celoten produkt obarva v kolorit nk maribor) … ne spreglej niti postojank s pocenskim emajliranim posodjem, pa cele rajde takvih in onakvih posušenih paprik ter seveda resne ponudbe mesnin iz narodnega bogastva št. 1, pujsa pasme mangalica … ta si je na kruhu in vinu zaslužil posebno objavo, s katero bomo tudi zaključili mastdžarske memoare …