ker v naslednjih 42 urah ne gre pričakovati kakšnih resnih pretresov in premikov (pri tebi doma pač še ni konec – zlati silvo te vabi in pričakuje!) lahko kruh pa vin že potegneta špuro pod iztekajoče se leto … bilo je ludo i nezaboravno, ou je …

top jed v restavraciji: hecno, ne, najboljša reč je na okuševalni aparatus napakirala zelo blizu ciljne ravnine in bila je to inovativna, presenetljiva, preprosta, a v resnici zapletena in v nulo nagruntana polenovka v črni tempuri (ta je črna zato, ker je polenovka povaljana v pepelu iz do zoglenelosti pečene zelenjave) v hiši franko … minimalistični talar, ki pa ima vse, kar nucajo veliki:

top recept iz kruha in vina: recept niti ni zapisan, ampak se mi zdi, da je bila najbolj frajesrka jed, ki sem jo skuhal rdeča bombeta, nabasana z v japonski marinadi počasi kuhanim, nato ohlajenim, na centimetre narezanim in popečenim svinjskim bauhom …

tudi sicer je bilo igračkanje z novo pridobitvijo, sous vide mašinco kar fletno in večinoma uspešno (včasih tudi dokazano zelo uspešno)

top vino/napitek: okej, ne vem kako to, ampak očitno sem se pri dobrih vinih zataknil v vipavski dolini, čisto konkretno me je letos sezuval martin krapež – sprva z rdečo zvrstjo lapor rdeče, ki sva jo z inženirjem kerinom nekega januarskega večera srebala v čompi, pa z merlotom, ki nam ga redno nataka dedo, dokončno pa je zmalgal z belo zvrstjo lapor belo, ki je zame res špička med špicami … bravo!

top gastro doživljaj: nenadejan trip v armenijo je s sabo prinesel nenadejano zmagovalno in silno intenzivno gastro doživetje – v tonirju pečene čisto frišne lavaše zavijati direkt z nabodala nad lesno žerjavico potegnjeno frišno pečeno meso bo še dolgo odzvanjalo na jeziku in v betici …

top food-related: well, ne gee zato, da bi se dobro blago samo hvalilo, ampak dejstvo, da sta letos izšli kar dve moji knjigi – kolekcija receptov orodjarna in izbor najboljših, v mladinini rubriki konzum objavljenih oštarijskih zapisov – mi je prineslo nekaj res lepih trenutkov – pa ne le ob in po izidu knjig, ampak predvsem prej … zanje se z velikim poklonom zahvaljujem urednikoma nini in gregu (pa seveda botru botteriju), orodjarskim sodelavcem cirilu, tomotu, žaretu, marjanu in janezu in vsem, ki so v teh štirih letih z mano kruzali po domovini in posedali za gostilniškimi mizami – iskrena hvala! … ki gre tudi tebi, dragi bralec: brez kruha in vina pač ne bi bilo nič od zgoraj naštetega … okušajte še naprej z nami!