francozenje

z enim učem, polovico ušesa – in še to oboje na fast forward in z dvanajsturnim zamikom – sem ozavestil podatek, da je avstrijska punčara na evroglobalvizijskem tekmovanju svojo kompozicijo odžgolela v francoščini … ta je – sicer s simboličnim nabijanjem duzepwan – še vedno drugi uradni jezik festivala, ki ga kao nihče ne gleda, pa vseeno vsi vemo, kaj se je zgodilo … kljub temu pa gre razlog za kuhanje (in pisanje o) klasične francoske čebulne župe (na rahlo neklasičen način) ravno v tem momentu, bolj kot v popevkah iskati v zoprno mrzlem vikendu, ki je še kar uspešno žlajfal maj in nekako tudi kuharsko podaljševal pozno zimo – kreftna čebulna župa je pač bolj domena mrzlih period leta … seveda obstajajo tudi bolj nedolžne različice čebulne juhe – češka cibulačka je že ena taka – a ta, ki jo je napotnik skuhal zdajle, je močna, gosta, kalorična, obrok sama zase:

P1510424

osnova strukture in okusa klasične čebulne župe se skriva v dolgem in počanem karamelizanju čebule, ki se dogaja med dolgotrajnim in nežnim praženjem taiste čebule na maslu … dolgotrajno pomeni vsaj dve uri in če si klasičar, tukaj ni bližnjic; če si pa kukr napotnikov ata (ali če bi tole župu kdaj ušpičil med tednom) fan ekonompiskra, lahko obdobje praženja skrajšaš na 20 minut – ni pa nujno … seznam namirnic je v vsakem primeru enak:

  • kila čebule
  • 100 g masla
  • pol žličke sode bikarbone (če boš uporabljal ekonomlonec, drugače ne)
  • liter in pol goveje ali piščančje osnove
  • lovorov list
  • vejica timijana
  • šilce pastisa
  • malo kisa
  • sol, poper
  • osem manjših (ali štirje večji) kosov kruha
  • strok česna
  • 40 dag sira, ki se lepo topi (grojer, emental … tinček!)

čebulo nalistaj na trimilimetrske rezine in jo v veliki kastroli praži na maslu (mekaj malega ga prihrani, da boš z njim namazal kruhke) – prvih pet minut na precej visoki temperaturi, nato pa temperaturo zmanjšaj, čebulo pa posoli in popopraj … klasičarji boste zdaj reč nežno pražili dve uri, s precej pogostim vmesnim mešanjem – dokler čebula ne bo popolnoma zmehčana in lepe, globoko rjave (ne zažgana!) barve … ekonomistarji pa boste čebulo potresli še s sodo bikarbono, zaprli pokrov piskra (brez dodajanja vode), ga pognali do visokega pritiska, odštopali 15 minut, nato pa s prelivanjem hladne vode po piskru v njem zmanjšali pritisk, ga odprli in postavili nazaj na ogenj, kjer boste čebulo pražili še nekaj minut …
od tu naprej smo na istem: čebulo zalij s pastisom, ko alkohol povre, dodaj juho, lovor in timijan, kis ter sol in poper, če je treba … juha naj vre kakšne 10 minut, medtem pa nakuri pečico na ful, naribaj sir in pripravi kruhe: zapeci jih, natri s česnovim strokom in namaži z maslom … pripravi štiri nepregorne posodice, potem pa z vsako naredi tole: na dno nalij malo juhe, vanjo deni kos kruha, ga posuj z malo naribanega sira in prelij z juho … zdaj v juho deni še drugi kos kruha, ga obilno potresi z naribanim sirom … posodice zloži na pekač, ki ga deni v pečico pod prižgan žar; peci, dokler se sir ne stali in na mestih postane temno rjav (glej sliko!) … postrezi z opozorilom, da gre za svinjsko dobro župo, ki pa je vroča kt prasica …

ker gre pri tejle župi za en tak francoski zažvalek (na nek način tudi novovalovski), je takšna tudi muzika: debbie harry – french kissin’ (in the usa)

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s