vrhunec danskega kulinaričnega potepanja je bil – jasna stvar – obisk restavracije noma, ki je pravzaprav zanetila severnjaško kulinarično revolucijo in iz københavna, danske in cele nordijske regije naredila gasdtro destinacijo broj jedan … za prezentacijo tega, kar se je v nomi jedlo avgusta, sta kruh pa vin sklenila kar en komentirani video posnetek sestavit – pa ako si pri volji in cajtu, kar stisni play tu spodaj:
sicer pa je tu še obljubljeni link na recenzijo restavracije, ki sem jo napisal za rubriko konzum v mladini: http://www.mladina.si/176046/kulski-novi-svet/ … zapisov o danski pa še ni čisto konec, zatorej bliv hos os for at fortsætte oz. ostanite z nami še naprej 🙂
kruh & vino 
Tm pr sladoledu si reku, da kao ne uporabljajo čokolade, sam pol je pa naslednja sladica čokoladasta. Ne, da ne neki nitpickam, sam ful je zanimiv video pa se mi je zdel smešno, ker pomoje ni bla čokolada 😀
Props za tok detajliran report, ena teh restavracij, k mogoče ne fukneš 300 eur sam za hrano, ampak za nek ta cel experience pa to neko inovativnost. Sama hrana mi sicer tud tko na uč dobr zgleda, sam močno sterilna, tud ko naštevaš sestavine se ful ponavljajo. Ne izpade nek razgiban obrok.
hja, to s čokolado sem jaz zbluznil – uporabljajo jo, tam ja jurčku je zihr bla in un mah je pošprican z njo … pa v tem ne vidim takšnega problema, kakor v tem, da tole ni izpadel razgoban obrok – ker to je pač bil … ker človek lahko našteje sestavine, težko pa opiše teksture, povezanost okusov, reči, ki se zgodijo v ustih, ko kaj od tega poješ … jaz recimo rečem juha iz fermentiranega ječmena in ti misliš, okej žitna župa neka – ampak to je neki tako neopisljivo okusnega in dobrega … skoraj tako kot omaka iz fermentiranega rumenjaka 🙂 … v glavi sem skušal primerjati fat duck in nomo – obe doživetji sta bili fascinantni; fat duck tudi zaradi vseh detajlov, štorij in parafranalij ob hrani (ipodi z zvokom morja, zgodba o norem klobučarju …), noma pa predvsem zaradi hrane, v in ob kateri je zelo malo gimmickov … in zaradi res iskreno prijaznih, simpatičnih in nakuliranih ljudi …
Sej štekam. Pač men tko izpade, sej si svoj point odlično podal, tko da ne morm rečt, da me ne zanima.
O Nomi smo pač velik že vidl pač po raznih medijih, ker je vmes pač sama restavracija prešla v neko popkulturo. Zdej pač jst mislim (in kle je treba si predstavlat, da je ta mislim na polno v italic), da je pač ta noma mal hudo intelektualna in da tko na ven, ko gledaš takšne reviewe, pa reneja kako v raznih oddajah razlaga razne fore s ferementiranjem, izpade vse skupi mal tko hecno, kot da bi namerno trollal. Zdej si čist predstavlam, da je verjetno seštevek vseh partov kr konkretno visok, sploh ko vidiš koliko truda je v takšno stvar vloženo, ostaja sam tkole na ven, mal filing, da je pač vse skupi en tak elaborate spiel, kot so te res vrhunske restavracije večkrat. In ker gre res na to neko eksperimentiranje, kot tud kakšen mugaritz, je ful težko kle zdej rečt, da ta spiel ne izpade pozerski.
Zdej pol se kle postavlja vprašanje kaj hočeš od hrane, valda bo ta restavracija kul nekemu profesionalcu, kritiku, whatever, pač nekomu, ki ma veliko stika s takšno kulinariko in pač lahko vse skupi intelektualizira.
Pač ostalim je pa treba mal prodat kao to biodinamiko, farm to the table, lokalnost, posebnost, eksperimente in tko pol zgleda vse skupi mal bolj sumljivo in pol tko jst resno razmislim, če se mi splača it in fuknt nekih ornk 500 eurov s pairingi za stvar, ki ni nujno, da mi bo všeč.
A vino sta tud uzela? Vem, da je kr ornk huda vinska karta in tud un 150 eur pairing menu naj bi bil kr ok. Te juici so pa baje sumljivi, sej ne, da bi jst v kakršnikoli realnosti plačal keš za đuse, sam whatever, vsaj neki je za folk, ki ne pije vina, mogoče se pa bolš počutjo ko fuknejo 100 eur za glorificirane smutije.
hja, glej – s temi nekimi rečmi koliko bi za neko restavracijo plačal ali pa ne bi plačal, moraš itak opraviti preden greš … v ženskem delu naše ekspedicije je bila prisotne predvsem skepsa, da bo šlo tu za neko nedokusirano nizanje elementov na krožnik – v stilu, da imaš na vsakem krožniku po sto nekih malih elementkov, ki ti onemogočajo, da bi si krožnik sploh zapomnil … ampak po okušanem in doživete, lahko zatrdim, da redzepi ni blefer in da noma ni samo fama … jedi so zelo, zelo okusne … vinski pairing je bil sicer še najmanj fascinantna reč, sploh v primerjavi z onim pri agli amici v vidmu, ki je bil bolj raznolik, s precej spektakularnimi letniki in posebnimi formatnimi polnitvami … vsekakor se mi je bolj vredno zdelo dat 150 evrov za pairing, kot pa 90 za smutije in sokce … še posebej, ker nisem vozil 🙂
Res top video.
Predvsem pa mi je fascinanten ta odnos osebja do vaju. Nimam nekih izkušenj s tovrstnimi restavracijami ( razen parimi pri nas in parimi še malo severneje od Nome ) . Bi pričakoval bolj togo , malj zategnjeno sceno. Tako, da se mi zdi to še ena dodana vrednost. Svi smo mi ljudi!
Zaradi slik in navdušenja v glasu govorečega, sem kar pavzo naredu in skoču do hladilnika.
Dokončno sem se zlomu pri opisovanju kruha. Fluffy, mehka, sočna ….in pufff do hladilnika.
Naslednjič gledam prispevke sit. Pa tudi to mislim, da ne bo garancija za uspeh 😉