začetek nečesa izjemnega

he, boš rekel, napotniku je zmanjkalo verbalnega fedra in je začel spizdevat slogane telekomunikacijskih velikanov … ti takoj rečem, da nisem! … in da je a1, nosilec v naslovu tega posta zabeleženega slogana, v veliki meri kriv za šibko bložno aktivnost v zadnjem mesecu in pol … je namreč tako, da danes mineva 55 dni, odkar smo vložili vlogo za selitev internetno-televizijskega priključka s stare na novo lokacijo in da gre očitno (valjda, optika je že nekaj let napeljana v flat, treba je prnest modem in vklopit reč v centrali) za tako zahtevno operacijo, da ne more biti končana prej, kot pa v dveh mesecih … zatorej smo na prisilnem internetno-televizičnem postu, kar pa ne pomeni, da se postimo tudi na krožnikih … seveda ne … in naslov zapisa gre razumeti kot pripis k prvemu v novem napo-labu scumpranemu talarju, ki ga tu delim z lubim občestvom:

še sem v formi, je tak? kaj sem naredil? … po vrsti: piščančje stegno sem auslezval, ga potolkel s kladivom, solil, popral, vtaknil v vrečko, prilil olivca in del v na 75 stopinj segreto vodo …
četrt kile domače čabate sem narezal na kocke, popekel na olivcu in dal na stran; v isti ponvi sem nato na hitro prepražil fino narezan česen, dodal nakockane parazajze, putil vresti dest minut, solil, popral, timijanil, rožmarinil in dodal tričetrt opečenih kock kruha; vrel še pet minut, dodal preostanek kock, posul z naribanim parmezanom in dal v 220 pečico …
zavrel sem tri litre vode in vanjo dal dva koruzna storža, kastrolo pokril, ogenj pod njo pa takoj pogasil …
potem pa tako: vrečko iz kopeli ven, tekočino iz vrečke v kozico in jo vret, meso iz vrečke osušit z brisačkami in ga s kožo navzdol v suhi, vroči ponvi žgat 5 minut, da koža zahrusta … koruzo porezat s storža in dat k uni reducirajoči se omaki od mesa … potem pa vse troje na segrete krožnike in za mizo … izjemno, a? ampak to je šele začetek, hehe!

soundtrack je preten(ders)ciozen in specialen in, kot pove napovedovalec, new number one: the pretenders – brass in pocket (i’m special)

 

Advertisements

7 thoughts on “začetek nečesa izjemnega

  1. Tale zapis je bil zadnji žebelj v krsto, ideji o nakupu suvija, ki se mi je zadnje pol leta bolj in bolj pletla po glavi.
    Ravnokar doma s sveže kupljeno vakumirko(k otrok ; ) ) In prebiranje vseh možnih recenzij o domačih suvijih. Katerega, zakaj , čemu … Trenutno se najbolj nagibam k nakupu domačega Gorenjevega za kučni rad… Kakšen nasvet morda? S čim ti operiraš?
    Poleg tega pregledujem še malo literaturo. Je po tvojem mnenju kakšna “must” bukla?

    • vakumirka je fina, ni pa čisto nujna; veliko se lahko naredi že z navadnimi “fršlus” vrečkami … kar se tiče mašine: jaz ne bi vzel gorenjevega (ali kateregakoli drugega) bazenčka, ker si preveč omejen z njegovim volumnom – vtakn not telečjo kračo, če jo lahko – pa prav za take reči sv prov pride, hehe … skratka palice (a.k.a. immersion circulators) tle vladajo; jaz imam prvo generacijo nomiku (zadovoljen), zelo hvalijo in so zadovoljni tudi z anovo, ko/če bodo kdaj v evropo pošiljali joule bo pa ta verjetno taglavna … knjige ne potrebuješ, tle internet vlada: chefsteps.com je prvi naslov, investiraj par dolarjev, da se vpišeš v online kurz naprednega suvidanja (basics so zastonj), pa si not 🙂 … čekiraj tudi seriouseats.com za zastonjsko know-how robo … kar pogumno!

      • Vakumirka je zdaj doma in bo kar nucala. Sem pa vesel, da sem te pobaru kako pa kaj. Še bolj vesel in zadovoljen pa sem z odgovorom! Hvala! In glede na to, da se kar prepustim tvojim nasvetom je padla odločitev, da gremo po Joule. Prjatu živi čez lužo in bom preko njega to sprovedu. (v kolikor bi bila kakšna potreba po čemerkoli iz Amerike, mi z lahkoto sporočiš). Tud tele online zadeve planiram, da bom dal čez. Drugače pa naslednjič, ko te ugledam v Lepi ali morda kje drugje , pocukam za rokav in častim enga zasluženga ☺️

      • kul! dobro si oglej joule specifikacije, ker so opozarjali, da adapterjem navkljub ni primerna za eu … se mi zdi; nisem pa podrobno raziskoval … pocuk & napitek pa veljata 🙂

        >

  2. Hojla. Evo Anova je doma slab teden in sem že malo pokuhu. Za enkrat so se v banji okopal losos (izvrsten, bo pa hrustljava koža izziv!) , piščančja prsa ( od naročila naprej me je zanimal, a se da kdaj v življenju probat sočna piščančja prsa. In se da- izvrstno) , glazirano korenje (top) ter poširana jajca ( Ni uspelo. Tekoč beljak! Mogoče kakšne izkušnje? ) Zdajle bi se pa lotu še tegale stegenca in me zanima , koliko časa je bil na 75 stopinjah?

    • stegno je blo v čebru eno urco, tok, da se je paradajz do konca zrihtal … kar se jajca tiče: dobra ura na 64 stopinjah je men kar v redu, ampak moram rečt, da se mi sam za poširana jajca ponavad ne da celih ibung it in reč raje naredim old skul ili pomoću vlastitih trikova

  3. Stegno se kuhlja po navodilih. Hvala. Mi je pa zapis vlastitih trikova vzbudil paleto čustev 😀
    Od smeha, sočustvovanja , grenkih spominov … Podobne izkušnje . Od mešanja v levo, pa desno, pa kis, pa Hestonovih ne vem kolk že 83,324 stopinje z narobe obrnjenim talarjem na dnu posode , tko da sem se že pomalem spogledoval s kakšnimi črnimi mačkami , tremi pljunki v levo in luninimi krajci 😀 Tudi to varijanto sem nekje videl in jo probal in je bila prvič odlična, nato pa se mi je začel dogajat, da je rumenjak zdrknil na eno stran in tako ni bil ovit okoli z beljakom. Sem pa po podrobnem branju tvojega zapisa uvidel, da ga je treba obračati , in bi morda lahko bil v tem vzrok zakaj je rumenjak zdrknil…. Grem kar nazaj v kuhno 😀

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s