ondan mi je dani med redno vizitacijo tržničnih štantov v roke stisnila novoletni jelki podoben buzodovan, za katerega se jeizkazalo, da je pravzaprav dodobra obraščena štanga brstičnega ohrovta … asociacijo na novoletno jelko je chefica skupaj z minichefom, (ki zdaj ni več mini, ampak v bistvu že lahko rečem, da se mi je popeo preko glave)  potem ovekovečila v eni od svojih jako finih instagram fotk:

no, dotični zeleni rekvizit ni čakal na novoletne praznike (kaj šele na tekmo za zlatega silveta), ampak ga je kaj kmalu po umetniškem prispevku ata napotnik uporabil za zadovoljevanje ene od osnovnih fizioloških potreb – požrli smo ga, brstunjota! … pred tem pa obdelali po novi priljubljeni osnovni preparaciji, ki smo jo malo povzeli po argentinskem kurjaču mallmanu, malo pa po svoje … kako se naredi? tako, da se brstiče prereže napol, nato pa se jih s prerezom navzdol položi na rahlo namaščeno in na srednjem ognju dobro (a ne noro hudo) segreto ponev … nakar je treba prebrati (ali pa se ga spomniti) naslov tegale zapisa in ga v miru prakticirati kakšnih pet minut, če so bili brsti zelo veliki pa še kakšno minuto ali dve več (in, jasno, kakšno minuto manj, če so bili čisto mickeni) … dogaja se to, da se prerezana stran lepo zapeka in karamelizira, notranjost brstičnjaka pa se v vročini ravno prav napari in skuha/zmehča … ko se ti zazdi, da te preplavlja uporniško razpoloženje in da niti mene nočeš več ubogat, lahko eno od ohrovtovih polovičk obrneš in pokukaš, če je že lepo temno rjavo zapečena (prilagam referenčno sliko):

če izgleda približno tako, potem lahko v ponvi kar narediš raztur: ohrovte potresi s soljo in poprom, ter jih premešaj, nato pa stresi v skledo in postrezi … preverjeni in priporočeni vaji v slogu obsegata naslednji disciplini: najprej v ponvi par minut praži kocke slanine, nato jih odcedi in spravi na papirnato brisačko, njih mast pa vrni v ponev in brstiče peci na njej in jih, ko so pečeni, potresi s prihranjeno maščobno slastjo; hladne brstiče zmešaj z malo surovega kislega zelja, sesekljanim strokom česna, veliko popra in malo bučnega olja ter pomalicaj s kajlo rženega kruha … mamo to!

soundtrack je seveda povezan z naslovom, po notah bojana adamiča ga prispeva godba na pihala litija f/ gašper namestnik: ne obračaj se, sinko