če oko tu in tam še vržeš v kakšen televizijski oglasno sporočilni blok, potem si te dni mogoče opazil sparovo komunikacijsko iniciativo za bolj racionalno ravnanje s hrano – in to od njenega nakupa, prek pravilnega shranjevanja, pametne priprave in gospodarne uporabe ostankov … o tej temi sem nekaj malega napisal že lani, ko je na to opozarjal botturov projekt, a zdi se, da izobraževanja in opozarjanja v to smer nikoli ni preveč – dokler bo vsak slovenec letno v smeti zabrisal 73 kil hrane se ne moremo ravno mirno trepljat po ramenih in si govort, da smo hudi … kakokroli obrnemo racionalno ravnanje s prehranskimi surovinami dandanes na našem koncu sveta ni več ekonomsko-preživetvena nuja – sam spoštljivo ravnanje s sadjem, zelenjavo, žiti, mlekom, sirom, jajci, predvsem pa z mesom – razumem kot izraz spoštovanja do vseh, ki so vključeni v verigo ki vodi od praktično nič do pridelka v mojem hladilniku … posredovanje kuharskih skilzov skozi oddaje, videe, ter tako ali drugače zapisane recepte bi po mojem morali avtorji dvigniti na višjo stopnjo, kjer se posredovanje znanja ne bi končalo z enim receptom, ampak tudi z njegovimi odvodi: kako uporabiti ostanke (tako tiste, ki nastanejo med pripravo, kot neporabljene končane jedi), kako načrtovati jedilnike (in nakupe), kako porabljati manj atraktivne vrste zelenjave in kose mesa (se naučiti pripravljati in jesti drobovino, parklje, sardele, kolerabo …) … če lahko na blog, instagram, facebook daš tisoč in en stejk in/ali burger in/ali tortico, potem se lahko potrudiš in kdaj frajesko prikažeš tudi kakšno manj atraktivno in manj klikabilno reč … če se že o blogerjih (in ostalih pasmah družabnoomrežnih patronov) gremo razprave o influensertvu, potem svoj vpliv na družbo (kakršenkoli pač že ta je – to je druga debata) kdaj izkoristimo tudi za skupno in ne le lastno dobro … kruh in vino začneta kar tukaj (v bodoče pa lahko pri receptih tudi pričakuješ več pozornosti na reciklažo):

tale krožnik sem škljocnil v ponedeljek zjutraj na jutranjem programu radia študent … in vse, kar je na tem krožniku (z izjemo kruha, ki ga, kolikor ga ne pojem svežega narežem in spravim v zamrzovalniku) je narejeno iz ostankov … gospodinsjko -racionalni tok misli je potekal takole: v soboto sem za familijo pekel razprtega piščanca na žaru … od ptiča je ostal hrbet, kosti iz stegen, krempeljci, zadnja štrclja perutničk, mlinček in jetra … iz vsega (razen iz jeter) sem skuhal fond, potem pa sem iz hrbta in kosti še obral meso, ki sem ga skupaj s prepraženimi jetri in sladko smetano zmlel v pašteto … v nedeljo sem pripravljal čokoladni sufle, za katerega sem potreboval tri cela jajca in dva beljaka … iz preostalih dveh rumenjakov (ter gročice, limoninega soka in olja) sem našibal krasno majonezo … ta je z dvema žlicama jogurta, ki sta se še valjali na dnu lončka tvorila omako za solato, ki jo vidiš in ki je nastala z mandolinanjem enega jabolka, dveh malih rdečih pes in enega in pol korenčka – vse to je bila roba, ki se je že dolgo valjala po hladilniškem predalu za zelenjavo … kar hočem rečt je, da ni treba zmeraj sledit receptom, iz kuhanja delat mega projekta, ampak da gre velikokrat tudi zato, kako boš svoje kuharsko znanje uporabil za to, da boš porabil vse, česar v projetknih receptih nisi porabil 🙂 … ni tako zapleteno kot prejšnja misel, samo treba je začet mislit na to in si izmenjevat pospravljalno-kuharsko-gospodinjsko uporabne nasvete … nič čakat – komentarji so odprti, jaz (in verjamem da tudi ostali bralci) pa za tvoje izkušnje in mnenja tudi!