v ustaljeni ritem redne domače kuharije, konzumskega posedanja po oštarijah in z obema aktivnostima povezane pisarije se tu in tam v življenje mladega napotnika prikrade kakšna dodatna gastronomska aktivnost … ena taka precej zanimiva se mi je dogajala v zadnjih mesecih, ko so me k sodelovanju povabili v mestnem muzeju ljubljana … navkljub gubam, pleši in sivini na glavi me niso videli kot muzejski eksponat, ampak smo za novo stalno postavitev ljubljana. zgodovina. mesto. pripravili pet kratkih video zapisov o kuharsko-prehranskih navadah, zanimivostih, orodjih, tehnikah in jedeh v posamičmnih zgodovinskih obdobjih ljubljane, na katera je razdeljena razstava (prazgodovina, emona, srednji vek, novi vek, 20./21. stoletje) … v pogovorih s kustosi posamičnih obdobij je na plano prišla cela vrsta zanimivih podatkov – recimo tudi ta, da so v poznem srednjem veku bile med ljubljanskim višjim slojem zelo priljubljene ostrige … tele žive kamne

sem potem na snemanju po srednjeveškem receptu vložil v mešanico njih lastne slanice, belega vina, začimb in kisa … to in ostale štiri ljubljanske zgodovinske kulinarične štorijice si lahko ogledaš na monitorjih med 743 predmetnimi eskponati, recepte pa vzameš domov in si pripraviš transhistorično ljubljansko pojedino … dober ogled & tek!