sem moral prav pazit, da se popis fletnega večera, ki smo se ga eno soboto nazaj šli v chefofini ne bi zavlekel za dlje kot za dvanajst dni … dvanajstka je namreč bila ta apostolska številka, ki je letos prevevala kruhovinski jubilej, akoprav je res, da se pri koncipiranju tega, kaj bomo z izžrebanim pj-jem (in njega gospo), ki sta za mizo reprezentala bralski del naše mini skupnosti, jedli in pili nismo držali ducatnega koncepta … za izhodišče sva s chefico vzela komad johna coltranea my favorite things, ga prestavila v množino in jedi pripravljala iz reči, ki jih imava rada – upavši, da jih imata rada tudi gosta … ker nista nič jamrala in se spakovala, ampak sta s kaskadersko korajžo jedla vse od kraja, si drznem domnevati, da je bilo vse relativno okej …
dvanajstdnevno čakanje na objavo se je pravzaprav obrestovalo – prav fino je bilo fotke pogledat z malo časovne distance in še enkrat več ugotovit, da so tele kruhovinske jubilejne žurke v prijetni družbi cenjenega bralstva s planiranjem, razmišljajnem, kuharijo, predvsem pa z zaključnim festen dejanjem vred definitivno tudi na seznamu mojih najljubših stvari … no, še posebej fajn je, če pomislim, da zelo kmalu pride še ena – zlati silvo 🙂 … ker pix or it didn’t happen so tukaj pix:
opečen divji rženc, doma pogvercan in sprocesiran krškopoljski lardo humus iz zelene, nastrgana cvetača z ras-el-hanoudom, prepeličje jajce, kurji ocvirki klorofilni špinača-bazilika-koriander zos, majoneza z baziliko, ocvrt priželjc, čips iz topinamburja krema iz lešnikov in porterja noordung, ajdova kaša z ostrigarji, gosje prsi čokoladni mousse, domača granola, sladka smetana, kakijeva krema, sivka domači čokolatini z marcipanom / pekmezom z vinjakom bato/ kandiranimi pomarančami z medom vinska zbirka, etikete poveda kaj je bilo not, jaz ti pa povem, da so bile not dobre reči
and in happen to be fun … gostoma se še enkrat zahvaljujem za prijetno druženje, za vsa ostale pa je tu še muzični dodatek – ena našpičeno drobencljava verzija coltraneove teme: outkast – my favorite things
Hudo zgleda tale lardo – in kruh tudi …. Čokolatini tudi, odkar imamo mulčka doma, jih nimam več časa počet. Ampak kakšna kombinacija s karamelo, žajbljem, likviricijo… bizdajle krepko sedla! Decembra gremo kot ponavadi k noni in nonotu, kar pomeni obisk ene najinih ljubših “jedilnic” v Rimu (Tavernaccia da Bruno), kjer imajo krasne bruskete z lardom – komaj čakam!
Jo es woa recht lustig. I nek nam uvijek bude sretno na ždrijebu za banket. Pozdrav obema od obeh P
>
Bravo! Sam vse te jedi sta tudi enih dvanajst dni pripravljala … al kako 🙂
isto kot doris.. how, kako
🙂
kako tole pripravis pa serviras, da je vse kolkr tolk frišn? ker to mora bit skoz en po malem za sporhetom pa pripravljat.. al kako? rispekt!