sonce sije, veter brije, novoletne obljube se počasi začenjajo prelamljati, tekmovalci v boju za silverijevo penino, mesto v konzumski ekspediciji ali za eno od treh flaš bratinovega gina #3 si bistrijo glavo, urejajo spomine, obdelujejo fotografije, lektorirajo besedila, finalizirajo oblikovne podrobnosti in taktizirajo s tajmingom prijave, jaz pa se – kot vsako leto – oziram v preteklost in povzemam najbolje, kar se mi je na gastrofrontah zgodilo lani:
top jed v restavraciji: tukaj je bilo takoj jasno, da bom napopal eno reč iz ljubljanskega tabara, ki me je z novo, mlado ekipo lani res navdušil – tako s ponudbo, kot s strežbo, odnosom in, nenazadnje, cenami … prvo mesto je bilo nemogoče podeliti samo eni jedi, ampak si ga ravnpravno delita simpatična ideja v kadaif zavitega in nato ocvrtega poširanega jajca postreženega z dagnjami in ocvirki ter pečene šitake z mangaličim lardom in rdečim poprom … vrhunsko!
top recept iz kruha in vina: ponavadi sem najljubši recept izbral na osnovi okusa, načina priprave ali fotke, tokrat pa je zmagala beseda … s kajuhovo o enem cvetu navdahnjen recept gre takole (celoten zapis s sliko najdeš tu):
samo en cvet, cvetačni cvet,
dehteč in bel,
odlomi, moja draga!
ne bom ga skuhal
ne bom ga not v pisker del,
odlomi ga, odlomi, draga!
jaz v peči spekel bom ta cvet
ob koromaču, zraven popra sled,
in curry tu ni za odmet.
in glej ta slasten mali cvet,
dodam mu lešnik, jogurt (ne pa med!)
in še limona osveži pogled.
samo en bel, cvetačni cvet
odlomi, moja draga,
saj veš kako ti takšna jed
med šihtom delati pomaga.
top vino/napitek: kakorkoli obračam vinske in pivske zapiske preteklega leta, ne more biti drugače, da za najpitek ne bi razglasil gina (in tonika) … bratinov #3 (ki se, mind you!, daje za nagrado v zlatem silveju) z minimalistično noto pomarančne lupinice, finski rženec napue s temno sladkastim pridihom, štajersko-novozelandski divjak aufbix in seveda še mariskateri džinović so mi v raznih kombotih z grenčico sladkali momente leta 2018 … še najbolj spektakuler je bilo, kadar sem pripalil rožmarinovo vejico in z nje dimom takole aromatiziral kozarca:
skratka – gin naj nam ne gine i iduće (to jest ove) godine, če ne drugje ga bomo vkup srebali na brini, festivalu gina, ki se nam obeta spomladi …
top gastro doživljaj: finsko poletje je bilo ne le v kulersko-atmosferskem in glasbeno festivalskem smislu tako fino, da ga kaniva letos spet udariti tja gor, ampak je k temu v veliki meri pripomogla helsinška gastro scena – od raznih brunnsijev, pražarn, destilarn, pivnic, tržnic do michelinovk in izjemne ponudbe hrane na muzičnem festivalu flow … okusno, inovatinvo, ravno prav ležerno, a vendarle zelo resno … helsinki ga sekajo, podrobnejšo argumentacijo si lahko prebereš v mojem članku za mladino
top food-related: ma, saj tukaj bi seveda rad napisal kaj presežnega, zabavnega in zanimivega, ampak, jebiga … to, da se je od nas po lastni volji za vedno poslovil anthony bourdain je bilo zame (in verjetno še za marsikaterga ljubitelja vsega dobrega in zanimivega v življenju) tako šokantno in neverjetno, da še vedno skoraj ne morem verjeti, da je res … tonyu v slovo sem za dolce vito spisal in skuhal tole …
skratka: leto 2018 nam je marsikaj dalo in vzelo … in zato bi rad vedel, kako je bilo lani s teboj? kaj in kje si pa ti dobrega jedel, skuhal, pil? napiši tu spodaj! … pa seveda z željo, da bi ob letu osorej spet imeli teževe s tem, kaj pribeležiti kot vrhunce 🙂 …