za report o letošnjem prvomajskem na-popotnikovanju tokrat tolčemo formo niza blitz vprašanj in (relativno) blitz odgovorov …

zakaj pa?
zato, ker bo tako bolj pregledno, pa da ni vedno ena una dolga kruhovniska klobasa

okej, sounds legit. kje ste pa bili? in zakaj?
v krakovu; zato, ker smo poskenirali že kar nekaj juga, zahoda in severa, ne pa toliko vzhoda; pa zato ker sem jaz že ene sto let odkar sem videl grdo varšavo težil, da hočem videt bojda lepi krakov; pa zato ker je od tam tomaszeva bakica (no, pa tudi wojtyla, ampak on v kontekstu izbire destinacije ni bil relevanten plejer)

mogoče ne, ampak krakovsko letališče pa nosi njegovo ime; nekakšen lokalni pučnik?
zelo zelo zelo blago rečeno … kult osebnosti big time, težko najdeš kakšen punkt, da iz njega ne skoči kakšna podobica jana pawla 2; še ene od v petdesetih v večno čast in slavo komunizma zgrajene aleje v modelni real-soc soseski nowa huta se je solidarnošćno polastil:

kaj si pa mislil? valjda je papa korl velik v svoji izvorni škofiji, ne vem kaj se tle čudiš … rajši nam povej kaj, česar še ne vemo!
okej, morda niste vedeli, da so poljaki, krakovčani pa še posebej, blazno povezani z japonsko … in to tako zelo, da je andrzej wajda s kešem, ki ga je dobil skupaj z ugledno kyotsko nagrado ustanovil fundacijo, ki je nekaj let zatem v krakovu postavila japonski kulturni center, poimenovan po poljaku felixu “mangghi” jasienskem, ki je imel že pred cca 120 leti v zbirki okrog 10.000 japonskih artefaktov, s katerimi je med poljaki populariziral japonsko umetnost, kulturo ipd. …

te že zanaša, napotnik – blitz smo rekli! … ampak – a je za kej, ta manggha center?
super je! … sicer ne tako kot nekaj let nazaj odprti mocak (museum of contemporary art krakow), v katerem smo nabasali na super razstavo o odnosu med umetnostjo in naravo, z enim zabavnim artefaktom od romunsko-švicarskega artista daniela spoerrija

aha, še dobro, da je ta piece of art s polja jedače in pijače, drgač bi te moral spet spomnit, kaj je naša osnovna dejavnost tlele … tako ti dam še en stavek za turistiko in muzealiko, pol pa gremo na jedačo in pijačo!
okej: za vsako krakovsko muzejsko pizdarijo si rezerviraj karte online in vnaprej, ali pa boš stal v vrsti, ljubil vrata in klel poljake …

menda poljake kolneš tudi, če hočeš dobro jest pa pit …
to so vaše domneve! … naj kar povem, da gre za popolnoma neosnovane izmišljotine!

ajde, razsvetli nas!
itak! … kje začnemo?

s klasiko …
klasika so pierogi, žurek in zapiekanky … za prve sem našel eno fletno vogalno rupo, kjer testene žepke filajo s svakojako robo (z gobami in svinjino so bili nadhudi!) in jih potem skor za džaba prodajajo skupaj s počasi zdinstano čebulo; lej to:

ofak, zdej sem poslinil monitor, dej drugič warning pred eksplicitno imagerijo … nadaljuj!
zapiekanke so mega velke polovice kruhov, v osnovi obložene z gratiniranim sirom in gobami, potem pa še s svakojako robo po izbiri … najboljše je, da jih greš iskat na plac nowy, kjer je množina konkurenčnih zapeikankadžinic, katerih proizvodov ti tukaj ne bom kazal, ker vidim, da maš vzdražene slinavke … pa sploh, ker mamo še kar nekaj robe za pregledat … za retro hispteraj, recimo, je (poleg špancirja po že omenjeni nowi huti) obvezen postanek v baru mlecznem na uiber centraški ulici grodzki, ki je taka starošolska ljudska kuhinja z velikim stenskim cenikom (jadlospis se mu reče, če to ni carsko!), jeftino hrano in gužvasto mešanico lokalcev in on-a-budget turistov, kjer sem snedel tudi žurek (tretja fotka desno spodaj; okej, ljudski, brez presežka):

This slideshow requires JavaScript.

dobr, to je res hud retro, kr fajn v jaruzelski cajtu zataknjen … maš kej bolj trendovske robe?
kokr češ! … ker je krakov tzv. vzhodnoevropski silicon valley, kjer orng brbota softversko-startupovska scena (ampak on a large scale, firma comarch, recimo, zaposluje 5.500 ljudi), je tu veliko reči, ki so všečne (pred)milenijski mladunčadi – pražarne kofeta in kavarnice, fajne zajtrkovalnice, odpičeno dizajnirani placi, naturalna vina natakajo radi in na veliko, pire kraftajo še na večje

opa, opa … ustav konje tle, ne morš vsega tega tkole folku v glavo zmetat! … po vrst pejmo; kofetarija?
ja, na ulici krupnicza, recimo, maš skoraj vis-a-vis dve drip/espresso/frenchpress/chemex/coldbrew postojanki s prigrizki – eni je ime tektura, druga je karma (ta tudi sama roasta), a pozor, kofe tukaj (mislim, nasploh v krakovu) ni poceni, za singl dozo spodobnega kofeina boš odvalil okol 1,7 evrja … pa v teh kavarnah težko navazuješ stike, ker obiskovalstvo, predvsem študenteraj iz bližnje jagielonke bolj ali manj solistično bulji v zaslone svojih leptopov …

no, maš vsaj mir pred njimi … zajtrk?
prvakov!!! vsaj na dveh lokacijah je tako – mlade, luštne punce ga pripravljajo v lokalu ranny ptaczek, mlad, bradat ex-fotograf, ex-čevljar, zdaj birt pa na drugem koncu mesta v žonglerki … tale ta drug ima tudi hudo, hudo zbirko ekobio vin in hudo, hudo zbirko sakejev (pa tri hudo hudo zajebane poljske sire)…

pix, or it didn’t happen!
pix!

This slideshow requires JavaScript.

dej, nehi no! kaj pa po zajtrku?
kosilo, nego šta! … agentka sajovic (silno uporabne informacije, hvala!) nas je poslala v plac, ki se mu reče karakter …

pa ga ima?
ima! … mogoče malo zglajzajo z dimenzijo porcij pri glavnih jedeh (ubije te količinska gora/brdo/kopiec) ampak plac, ki streže pašteto iz bikovih jajc pač moraš imeti rad … pa tale briošek/krof z nacufano raco tudi ni bil slab:

zvečer?
v mesto, gremo v mesto zvečer, na azijski fjužn, na koktejl, na pir:

opa, lej alkoholno stopnjo! … piwo-cwiček … to bi lahko bilo nevarno, a se spomniš, kako te je dvajst let nazaj enkrat ob 11. uri dopoldne položil en 11% eb porter na glavnem trgu v varš-
spomnim, tih bod, don’t rub it in! … ja, poljaki pire žgejo na močno – visoki alkoholi, velke flaše, res niso malenkostni … človek bi mislil, da bo s kraftarijo prišlo tudi kaj elegance …

ampak?
ampak ne … je pa res, da je izbira razoraznega pirovja v štacunah, tudi čisto navadnih 24/7 špelunkah, odlična in da so pivovarji na etiketah zelo radi pedagoški – da radi narišejo iz kakšnega glaža naj se dotični pir pije, kakšen fakt o stilu, državi odkoder stil izvira, temperaturi serviranja, primerni košti za zraven ipd … primer etiketke za poljsko različico belgijanskega kloštrskega alea:

to se mi zdi v redu – treba znanje širit! … ko smo že pri tem: okol se govori, da si pil poljsko vino … vodka, gin, pir – to verjamem; poljsko vino se mi zdi contradictio in adjecto …
zdej pa ti malo oladi – spet neke domneve podtikaš lolek/bolekom … globalno segrevanje in križanje raznih sort dela za njihove vinarje; u unmu karakterju sem srebnil prav fleten beli cuvee iz konjušarske (al kva) vinice:

dobr pol – vin smo, pere smo, kofete smo, malce smo … kaj si še reku?
odpičeno zdizajnirani placi …

no, to … dej enga!
na:

no, ja … fotka ni ne vem kaj, mogoče je bil v resnici boljši …
vse je v resnci boljše, stari … valjda je boljš bit v krakovu, kot pa gledat slike iz krakova (kamoli iz krakovskih beznic) al pa poslušat enga (pa magari napotnika) k je bil u krakovu … lej na primer tale luster:

ja, pač en mal kičast kristalni luster …
mhm, z eno še kar pomebno podrobnostjo: narejen je iz solnih kristalov, obešen je v rudniku soli wielicka in je največji madafakin luster svoje sorte na svetu!

hudo, še dobr, da jim ni u žurek padel in ga presolil …
mhm, ker pol bi moral tale blitz zaključit s kakšno bolj brezvezno podobo … tako pa se poslavljamo v grandioznem slogu, se zahvaljujemo za pozornost in vas vabimo, da trditve preverite v praksi (in seveda, ostanite še naprej z nami) …

ma, ne morš se tko generično poslovit, sej nis stari čuček … mal več sem pričakoval od tebe …
a če rečem, da lahko še folk v komentarjih kej vpraša, bi blo to v redu?

to ne vem, ampak zihr boljš kot ostanite še naprej z nami
prav, potem pa tako: če koga še kaj o krakovu zanima, naj kar vpraša – vse, kar vem, povem!