pa glejte, dogajajo se stvari, takšne in drugačne, kaj naj rečem? … in pri številnih od njih sodeluje tudi avtorski think tank, ki se sicer skriva za domeno krihinvino.com … najprej nekaj hitrih rešitev: če na dotični spletni adresi pogrešate bolj pogosto napotnikovanje, vas usmerim k tomičevi aparaturi, kjer sva v mojem drugem obisku podkastala večinoma o hrani: klik, klik! … (aja, pa a uno jocohood/napotovo stvar z noži si že videl? – sprašujem bolj zato, ker kmalu prihaja na spored nova epizoda, katere tema je še hush-hush) … nato vas razveselim z dejstvom, da blaga bložna neaktivnost ni le plod dela, jebe, safrja, dramatično/travmatičnih izpadov mojih timov iz lige prvakov in ostalih črnikavih reči, ampak tudi svetle prijetnosti, laganinija in žuristike:  aktivno se praznuje petdesetletnico ljubega mi rožnodolskega medijskega špilplaca, na afterju osrednjega eventa sem si celo ponovno nadel didžejsko ime napo.lee.tano in zasukal nekaj reprskih recitacij (še bolj ekstenzivno (z dodanimi špikeriranimi komentarji) se je reč dogajala oni četrtek v etru); prvomajčili smo v krakovu in kulinarične zabeležke s te poti naj bi kmalu (še letos, upam) našle pot semle … pogled v zakulisje kruha pa vina bi ti razkril, da se kuha redno (krvni izvidi in stopnja dohranjenosti so b.p.), fotografira malo manj redno (a še vedno dovolj, da se fotke nabirajo v to-publish folderju), objavlja pa še malo manj redno (a še vedno dovolj, da ti po kajuhovsko dam vedeti, da sem še živ) … skratka: celotno konstelacijo med svetlimi in temnimi punkti letošnje pomladi mogoče še najbolje ponazarja tale svetlotemni mafinski brioš … ker za ravnovesje u lajfu je treba met temne pa svetle reči, ane da res?

za cca ducat šizo kolačkov je treba met tele sestavine:

• 500 g moke
• 200 g putra
• 150 g sladkorja v prahu
• 30 g mleka
• 20 g kakava v prahu
• 15 g kvasa
• 5 g soli
• 5 jajc

in še posebej pomembno, da ne bo potem #nivedela: poišči kakšen štamperle ali podobno majhen kozarec/obod (govorimo o premeru cca. 3 cm)  s katerim boš iz testa lahko izrezoval  krogce … če tega ne najdeš, lahko sploh ne bereš naprej, hvala za pozornost in nasvidenje v naslednjem zapisu!

če/ko izrezovalnik imaš, pa greva naprej: moko zmešaj s 60 grami sladkorja v prahu in soljo, v mešanico nadrobi kvas, prilij mleko, zžvrkljana jaca in stopljeno maslo ter zamesi testo …

testo razdeli na dva dela, vsak bo tehtal odokativnih 440 g-jev; eno polovico pusti, kot je, v drugo pa vmesi kakav v prahu … vsako testo deni v svojo rahlo pomokano posodo, pokrij (prozorna folija? može!) in za čez noč pospravi v hladilnik …

naslednji dan, ko petelini zapojó, pomokaj pult, na katerem boš vsako testo razvaljal na približno pol centimetra debeline … tole, + to kar sledi, delaj urno in se ne zajebavčkaj preveč, ker se bo testo s segrevanjem začelo mehčati in popati na roke in se vobče zajebavčkati s tabo …

torej: pripravi si mafinski protfan, luknje naputraj … iz razvaljanega testa izrezuj krogce/žetončke … v vsako luknjo boš dal šest testenih žetončkov – tri svetle in tri temne … izmenoma jih polagaš enega pod/za drugega, šestega pa potem pod prvega, ko boš na koncu prišel okrog … ni tako zapleteno, kot se mogoče sliši, v resnici počneš podobno, kot dva delala pri risankastem ratatuju, le da so tukaj debelejši pisi in manjši modli … no, tele modelčke pokrij in jih uro in pol vzhajaj na toplem (vem, to je v teh norih časih težko najti) mestu …

nato jih potisni v na 170 stopinj segreto pečico, kjer naj odždijo 20 minut … v vmesnem času preostalih 90 g sladkorja v prahu zmešaj s 50 g vode in segrej, da nastane sirup – tega prelij po brioših takoj, ko jih vzameš iz pečice … sledi najtežji del recepta: počakaj, da se brioši popolnoma ohladijo!

med čakanjem jih lahko gledaš in si rolaš soundtrack; lahko se celo odločaš med dvema verzijama – če si bolj za ostro delitev na črno in belo, potem si zasuči : prljavo kazalište – crno bijeli svijet če pa verjameš, da se svetlina in temina jin-jangovsko združujeta v nedeljivo celoto, potem navij tole: tram 11 – jedno