da boš vedel, o čem govorimo, kadar govorimo o zlinu samo oznaka moravski detroit ne bo dovolj, priporočam vsaj še branje prispevka polone balantič za mmc ali poslušanje epizode podkasta češkega radia – na dano temo (kakopak v angleščini) … no, ob tovarnah, domovih in hišah za zaposlene je v in okoli zlina postavljenih tudi kar nekaj arhitektonsko zanimivih vil … eno od njih je arhitekt vladimir karfik (fun fact: rojen v idrje) zasnoval za novinarja, pisca, diplomata in poslovneža huga vavrečko (fun fact: dedek vaclava havla, ki je v to vilo kot mladič prihajal na počitnice) …

in se takole vaš napotnik nič hudega sluteč odpravi pogledat to vilo in na njej na veliko presenečenje (na češkem smo, ane) opazi rdečo kvadratno tablico z belo zvezdico in napisom michelin 2025 … like this:

da ni danes in jutri nič fraj, potem pa za dva tedna zapirajo, mi na vprašanje a mate kaj za gosta hrusta? odvrne eno mlado bitje … in da lahko pustim telefonsko, če bi slučajno kdo odpovedal, ampak da verjetno ne bo, ker se to kar redko zgodi … no, taisto bitje me je par ur kasneje po telefonu vprašalo, če me še vedno zanima večerjat v la villi in da če ja, lahko pridem že kar čez dve uri, opolosmih … in sem se ofrišal, naročil taksi (ker vajnpering!) in kmalu zasedel kotno pozicijo s kozarcem drobnomehurčkastega zelo suhega proseka:

v la villi kuhajo precej frenči-klasično, a nikakor ne staruharsko ali dolgočasno … hefe lepo kombinira različne nivoje okusov in tekstur, predvsem ima občutek za doziranje kislih elementov, s katerimi lepo friša mastne in/ali slane sestavine … degustacijska špura – 5 hodov + en pozdravčk – je stala 80 evrov, kar se mi je glede na sestavine in izvedbo zdelo čisto sprejemljivo … takole smo se zarolali:

če boš kdaj tam okoli zlina in ti iče in piče u lajfu kaj pomenita (verjetno ti, drugače tega ne bi bral), ti obisk la ville vsekakor pripročam, predvsem zaradi ambienta, pa tudi zaradi kuharije … sommelierju pairanje kar gre, se pa za nivo ene mišelinke vsekakor ne spodobi šparanje s pomivalcem, detergentom in krpami – vsa prva tri vina so namreč natakali v isti kozarec …