Vila Bled

Po Titovi poti naprej

V časih, ko smo si okoli vratov zavezovali rdeče rutke in so nam mame na glavo poveznile modre čepice, titovke imenovane, se nam je gospod – oziroma tovariš – ki je čepicam posodil ime, zdel silen frajer, ki ga je bilo moč na preštevilnih posnetkih videti pri številnih pomembnih opravilih: maršal s kito havajskega cvetja okoli vratu, maršal v beli obleki s premca lepe ladje ponosno opazuje sinje morje, maršal se za stružnico dela, da je delavec, maršal kadi debelo cigaro, maršal čohlja nemškega ovčarja, maršal se rokuje s črnskim maršalom, maršal pripoveduje anekdote pionirjem, maršal debatira z vojaškim pilotom, maršal s puško stoji ob ogromnem medvedu … Se pa ne spomnim, da bi prav velikokrat videl maršala jesti, čeprav je gotovo počel tudi to, saj je imel kar obilen (a seveda maršalsko dostojanstven) trebušni obseg. O maršalovi prehrani smo vedeli le to, da je bil kot otrok večkrat lačen kot sit, čeprav smo kasneje, ko ga ni bilo več in smo bili malo starejši, posumili, da je nekdo moral pojesti tudi vso tisto divjad, ki jo je uplenil veliki lovec.

Oni teden je tako med bivšimi pionirji padla ideja, da vendarle preverimo maršalovo kuhinjo, in ker nikomur ni pretirano dišalo kosilo v ljubljanskem kliničnem centru, smo sklenili posedeti v nekdanji maršalovi blejski rezidenci in preveriti kaj prihaja iz piskrov, ki jih zdaj ne priporoča več državni protokol, ampak bolj aristokratsko usmerjena druščina Relais & Chateaux. Ob tej priložnosti je nastal zapisnik, ki ga priobčujemo na tem mestu.

Dne 29. 6. 2004 ob 19.05 se zbor štirih pionirskih odposlancev odpravi v letovišče Bled z namenom preizkusiti, preučiti in poročati zainteresirani javnosti o gostinski ponudbi objekta Vila Bled. Ob prihodu na velik in lepo urejen privoz jim v oči pade ogromen avtomobil, srebrn Cadillac, s tablico iz Minessote in napisom Franc, za katerga pionirji predvidijo, da ga vozi stric iz Amerike. Izkaže se, da poleg strica Franca, njih samih in strežnega osebja v hotelu ni Slovencev, temveč prevladujejo sionistični prijatelji ter ostali tuji občudovalci naših naravnih lepot, stari med 45 in 65 let. Pionirji so navdušeni, da jih s telovniki in metuljčki okrašeno osebje jemlje nadvse resno, čeprav so precej mlajši in slovenskejši od povprečnih obiskovalcev šarmantne terase ob jezeru. Dva pionirja korajžno posežeta po viljamovki, ostala dva si data postreči z osvežilno, kot pionirska rutka rdečo grenčico. Grla si dodatno podmažejo z zeliščnim maslom in slino, ki se začenja izločati ob branju lepo urejenega jedilnega lista.

Prvič se jim zaleti ob cenah hladnih predjedi, predvsem ob številki 3000, ki stoji ob porciji pršuta in 4000, ki označuje pašteto iz gosjih jeter. Polovica pionirjev vseeno ostane pri jetrih in družno ugotovita, da so pražena perutninska jetrca v Vili Bled sicer preprosto pripravljena, a brez sleherne napake. Pohvalita predvsem njih mehkobo in sočnost. Tradicionalistični pionir Peter postavi vprašanje, kam je izpuhtela krepkost naročene goveje juhe z jajcem, svetovljanski nepodpisani Boštjan pa sicer sprva ni preveč navdušen nad izgledom gratinirane čebulne juhe, a hvali njen okus. Polsuhi rulandec letnika 2002 iz kleti Kelhar je postrežen v ličnih brušenih kristalnih kozarčkih in ravno prav ohlajen, da njegova svežina in mladostnost prijata vsem.

Podobno neproblematičnost v podobno majhnih, le da bolj okroglih kozarcih, izkaže Merlot 2001 Dušana Kristančiča, s katerim pionirji nadaljujejo, a gotovo bi precej bolj navdušil, ako bi mu privoščili delovanje v bolj prostorni steklovini. Pionirji se začnejo na tej točki počutiti že kar maršalsko, saj se okrog njih začne vrteti množica urnih in uglajenih natakarjev, ki z elegantnimi gibi iz servirnih posod na krožnike zlagajo izjemno pripravljeno mehko in sladkasto dušeno srno, pospremljeno z brusnično marmelado v polovički hruške in velikimi, s skuto polnjenimi ajdovimi krapki; pa z lepo rezino pečene slanine amerikanizirani in s curryjevim rižem orientalizirani file telečjih jeter ter s kaprami in kislimi kumaricami osvežilno nadgrajeno klasično govedino stroganov. Pionirska debata se umiri, sosednjemu izraelskemu omizju za nekaj časa ne privoščijo nič drugega kot mrmranje, tu in tam kakšen mljask ter prispevek pionirja Marjota v obliki vzdiha ej, super je ta srna …

Debata se spet razvije ob sladkostih iz nekdaj maršalske kuhinje. Mandljeva krema s sadno omako prepusti konstruktivno razpravo z makom opremljenima sladkarijama: že omenjeni tradicionalistični pionir pogreša črnih zrnc v sicer dobri prekmurski gibanici in namiguje, da so vse porabili za izjemno makovo zmrzlino s cointreau omako, ki podpisanega tako navduši, da pozabi na pionirsko solidarnost in jo v rekordnem času pospravi sam.

Povzetek zapisnika in nauk za ostale obiskovalce: upravljalci maršalove dediščine so kuharsko klasično usmerjeni, skorajda ne eksperimentirajo, a znajo goste navdušiti z jedmi, pripravljenimi brez napak ter z natakarskim showom, ki se lepo ujema z uglajenostjo in impozantno polpreteklo zgodovinsko eleganco prostorov. Zbor pionirskih odposlancev je z obiskom zadovoljen in ne vidi nobenega razloga, da se iz Vile Bled ne bi kulinarično potešen odpeljal tudi stric Franc pa še kdo drug, vključno s kakšnim maršalom.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s