modelarski krožek

ma, fin je tale borovničevectehnični pouk je bila ena prijetnejših inštitucij za izgubo časa v chefovih osnovnošolskih letih, še posebno od šestega do osmega razreda, ko je bil učitelj omenjenega za razvoj zrele socialistične osebnosti neizogibnega predmeta, tudi chefov razrednik … ta star breznik je bil že kar v letih, ko nas je dobil na grbo, tako da je bil njegov vzdevek moped-šow že kar dobro uležan, deloma zaradi njegovega fizičnega videza (statler, oziroma ta desn na balkonu), pretežno pa zaradi tega, ker je 80% ur pouka tehnike porabil za servisiranje in upgradanje svojega pony ekspresa, ostalih 20 pa za novačenje kadrov v modelarski krožek, katerega mentor je bil … reda radi smo sicer našvasali tiste lučke iz bakrenih paličic in zvijali aluminij za svečnike, ampak prav nobenemu iz 8.č razreda ni padlo na pamet, da bi se vpisal v modelarski krožek, kar je prizadevnega razrednika spravljalo v precejšnjo otožnost (o, kako bi bil vesel, ko bi bil tam kje okrog doma šijančev ta star, po domače raketarski sekretar) … no, ampak modelarjenje v kuhinji je prav fejst … chefica je pravilno ugotovila, da se mafinski šesterček že prav nemarno dolgo valja po omari, zato ga je popoldne dodobra izprašila z manekensko obarvano borovničevo maso … chef se iz znanih razlogov ni mogel udeležiti uničevanja dišečih plavcev, zato je pod večer še enkrat razpalil peč iz katere so čez tričetrt ure na plano prišli špinačni mafini s sirom … zelenjavni nadomestek, ki sicer lahko služi za prilogo kakšni sočni mesnini je nastal takole:

chef je na pult zložil

  • pol kile mlade, ne-pecljate in ne-zategle špinače
  • tri jajca
  • eno manjšo čebulo
  • pol paprike
  • kos ne ravno mladega kozjega sira
  • muškatni orešček, sol

bolš, da se trese roka pr fotkanju, kt pa pr zlaganjušpinačo je opral in jo na brzaka (kar na suho in samo toliko, da se zmehča) podušil v ponvi, nakar jo je zmlel in iz nje dobro (res dobro, kar suha naj bo!) iztisnil H20 z nekaj klorofilnega barvila vred … čebulo in papriko je sesekljal, sir na grobo naribal in vse to skupaj s špinačo, soljo in muškatnim oreščkom primešal dobro stepenim jajcem … samo ljubo zdravje je nato z žlico polnil v namaščene (ali s papirnatimi podložki opremljene) modele za mafine, ki so nato končali na 180 stopinjah, kjer so se imeli tako lepo, da skoraj pol ure niso hoteli ven … ko se pohladijo na sobno, jih čaka druge sorte temperaturni šok, saj gredo k freezerju, odkoder bodo jemani (in odtajani) po potrebi …

soundtrack: demolition group – the model

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s