montifikacija

to, da na chefovskem organizmu rada zraste kakšna kila preveč, je rednim bralcem in osebnim poznavalcem že znano dejstvo … po izkušnjah pogosto hirajoče matere in lastnem zgodovinskem spominu, se zdi chefu zmanjševanje veličine svojega lika – jasno da fizične in nikakor ne mentalne – po dognanjih francoskega pametnjakoviča še najbolj humano in gastronomsko sprejemljivo, sploh ker po novem celo pivo ni sataniziran produkt (milejši ukrepi pa seveda ne veljajo za krompir, pice, petrolove sendviče, testenine s sočnimi mastnimi omakami, bel riž in belo moko, štrudle, torte in ostale testene sladkarije …) … nu, kakorkoli že, chefu gre zaenkrat dobro, ni lačen, ni žejen in zato tudi ni siten … omejitve, ki jih je zakoličil francozar včasih celo sprovocirajo kakšno hecno montifikacijo, kakor se v naši hiši po novem znanstevno-ljubkovalno reče za mršavljenje prilagojenim obrokom … montificirana lazanja, na primer …

splošno svarilo je, da je produkcija takele – in sploh vsake – lazanje precej delovno intenzivna … če odštejemo šoping in konzumacijo, se celotna reč dogaja v dveh fazah – v prvi se opravlja multipraktično delo priprave namirnic, ki jih nato v drugi fazi lično zlagamo v nepregorko … precej stvari – v bistvu celotno prvofazno tlako, razen gob, lahko naštimaš že dan prej in nato opraviš samo še skladateljski šminkeraj … za kvartet zdravo mislečih bi moralo biti dovolj:

  • slabe pol kile faširane kravje-svinjske mešanice
  • dve bučki, ne ravno najmanjši
  • en melancan
  • zeljnata glava
  • četrt kile šampinjonov
  • kakšen paradajz, še najboljše pelat, ker je bolj mesnat (pa še rima štima)
  • ena manjša čebula
  • strok ali dva česna
  • pol lončka kisle smetane
  • žlica paradižnikove mezge
  • 15 dek sira (tipo gauda, trapist …)
  • majaron, origano, timijan …
  • sol, poper, olivc
  • nepregorna posoda & teflonska ponev

zdaj pa po vrsti: melancan nareži na pol (ali še manj) centimetrske rezine, ki jih na alufolijo položene vtakni pod žar v pečici (in nato enkrat obrni) … zeljnati glavi potrpežljivo in previdno odstranjuj zunanje liste, ki jim boš še pred nekajminutnim plavanjem v kropu amputiral zateglo srednjo žilo, ko pridejo iz vode pa jih splakni in osuši … bučke nareži na mega tanke šnite – jaz sem se jih lotil kar z lopatko/nožkom za sir, sicer pa bi to delo moral opraviti kakšen suvremen ribežen – in jih nato posamič (kolikor jih pač gre v single layer tvoje ponve) popeci z obeh strani, da se lepo zmehčajo (to lahko narediš kar brez olja, ogenj naj pa kar korajžno brna) … faširanca prepražiš na sesekljani čebuli in mu dodaš še strt česen, sol, poper in paradajzovo mezgo … gljive našnitkaj in prepraži na olivcu, dodaj majarona, popra in soli … parazajz nareži na tankcane rezine, sir pa naribaj … mamo? mamo! … aja, še to: vse te reči, naj bodo precej suhe, se pravi naj ne plavajo v kakšnih čobodrah, lastnih sokovih itd., ker bo sicer namesto lazanje ratala župa, to pa na tem mestu ni tvoj namen … tako, zdaj torej sledi konstruktivistični part: napregorko na tanko premaži z olivcem in potem na njen obod drugo ob drugi nizaj rezine bučk in sicer tako, da polovica vsake rezine pada na zunanjo stran – fora je namreč v tem, da boš te polovice na koncu nizanja plasti zapognil proti sredini in tako naredil ličen paketek (glej fotko!) bolš, da se trese roka pr fotkanju, kt pa pr zlaganju… na dno zdaj položiš plast zeljnih listov, prek njih plast faširanca, nekaj kapelj razmešane kisle smetane in nekaj gob … sledi plast melancanov, prva repriza mesa-smetane-gob … prek tega pridejo kolobarčki paradajza, pa spet layer zeljnih listov, pa meso-smetana-gobe … pa zeljni listi in za konec še prej omenjene bučke iz periferije v center … zadegaj v peč na 200 stopinj, čez 20 minut posuj s sirom in počakaj, da se stopi, če pa hočeš, da porjavi boš pač čakal še malo dlje … evo, pa smo!

soundtrack: david bowie – changes

Advertisements

2 thoughts on “montifikacija

  1. A zadeva drzi dovolj trdno skupaj, da se ne razleze na vse strani, ko jo das na kroznik? Saj ne da dvomim v tvoje superiorne kulinaricne sposobnosti, samo takole na uc se zdi, da je nic ne drzi skupaj in bo sla vsaka plast na svojo stran, kot kaksne geoloske plasti pri potresu!
    mesnat pelat – ha-ha!:)

  2. po mojem je treba res pazit, da so vse reči suhe … tisti nadstropni puzzle, ki smo ga mi jedli včeraj je lepo ostal skupaj – kot geološke plasti pred potresom … mogoče je tudi okej, če daš nekaj sira že vmes, da še malo dodatno zapopa skupaj, pa zunanja ograja iz bučk po mojem tut pomaga … če ti seveda zanje na zacolajo celega premoženja 🙂 …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s