kadar se popotnik pase po francoskih (no, pa tudi po italijanskih in, bodimo politično-korektni, tudi hrvaških) vaseh, ga skorajda ni lepšega filinga, kot sedeti pred kakšnim bistrojem in gledati ateje, kako resno se lotevajo jeux de boules … balinajo une sijoče kugle po pesku sm ter tja, merijo s palčko, si dobacivajo, robantijo, vsi zaripli skačejo sem ter tja, izvajajo poduhovljene priprave na odločilne mete, kričijo, kolnejo, se trepljajo, zmajujejo z obaretenimi glavami – skratka v taki navidez ležerni svaljkajoči se igri je moč najti nebroj različnih emotivnih stanj in vse skupaj je precej bolj zanimivo od povprečne tekme prve slovenske lige … no, čeprav v balinanju tudi naši sodržavljani niso kar tako in v meni še živi boleč spomin na unega dolenjca, ki nas je – priznam, rahlo okajene – tamle pri škofljici na pikniku za drejčevih 30, za vsako vrženo balin kuglo spodbujal z energičnim nej naumna, nej naumna! in potem, ko je videl, da gre kugla precej stran, poznavalsko dodal: ma prov pametna pa tut nej … na onem pikniku so nas, napihnjene mlade urbane profesionalce, domorodci iz društva ljubiteljev narave in živali, suvereno premagali v balinanju, streljanju z zračno puško in petju narodnih ob spremljavi frajtonarice, v badmintonu, edini disciplini, kjer smo imeli šanse za zmago, pa prefriganci seveda niso hoteli nastopiti … no, in ko je chef zadnjič pri češpovem njoku uzrl umetelno žogico s polnilom, so ga kar zasrbele dlani, tako da je ena serija nežnih in lahkih špinačno/skutnih balinkugel nastala tudi v domačih laboratorijih …

za kvartet balinplejerjev, ki bodo zelenke balinali kot pred- ali stransko jed (ali pač za dva glavnojedska) boš moral priskrbeti

• pol kile špinače
• četrt kile skute (chef je vzel dimljeno sirarsko, ti pa lahko kakšno drugo, samo da ne bo pocasta!!!)
• dva rumenjaka
• dve žlici naribanega parmezana
• sol, poper, muškatni orešček
• malo moke (za valjanje v njej … kugel, ne tebe)

špinačo operi in ji privošči petminutno kuhanje u sopstvenoj vodi, torej v vodi, ki ostane na njej po pranju … vrzi na cedilo, počakaj da se ohladi in ubi vodu u njoj – ožemi jo maksimalno … preveri že enkrat, če si jo dobro ožel … si? … okej, zdaj jo pa za vsak slučaj še enkrat dobro ožemi in fino sesekljaj z nožem – ne je zmlet v mikro koščke s kakšnim faličnjakom … skuto pretlači z vilicami, dodaj sesekljano (in ožeto, valjda!) špinačo, parmezan in s soljo, poprom in muškatom narahlo stepena rumenjaka … dobro premešaj, kar z roko, da nastane kompaktna zmes, iz katere naredi kroglice velikosti rahlo odebeljenega oreha in jih povaljaj v moki … eno po eno zdajaj v slan krop in počakaj, da priplavajo na površino … to bo šlo kar hitro – par minut pa smo … omaka? … lahko putr-žajbelj-parmezan, še bolje bo putr-kisla smetana-gorgonzola-maločesna … pri tej zadnji pazi, da se gorgonzola samo stopi – ne sme nč zavret, drgač si u buli …

soundtrack: diam’s – dans ma bulle