burgundski plaščar

šaljivi znalec clivevčasih, ko se chef takole razgleduje po svojem kevdru ali ko lista decanterja ali ko stoji pred policami v kakšni tega imena vredni spletni ali pač real-life vinoteki se mu zdi, da o vinu že kar nekaj ve, tudi kakšno reč o zunajslovenski kapljici, kakopak … no, ko se je v ponedeljek usedel v klopco pred veteranskega bradatega angleža, ki ga v vinskem poslu žge že dlje, kot chef sploh obstaja, je bilo chefovo znanje merljivo kvečjemu v mikro dimenzijah … clive coates mogoče nima najlepšega websajta (no pa tudi sam ni ravno kakšen apolonski tip), ampak ve pa vse o burgundskih vinih … vse! – model je ultimativna avtoretita na najbolj zapletenem vinskem teritoriju – v burgundiji … če se vam zdi medoški sistem klasifikacije v pet crujev in učenje, kateri chateau pade v katero klaso, pa katere vasi in vinarji so doma na levem bregu gironde in kaj je glavna sorta na desnem bregu, zapletena reč, potem je bolje, da se burgundije sploh ne lotite … če sem prav razumel strica clivea, je v burgundiji namreč tako, kot da bi bil glavni komandant joško joras – vsaka ped zemlje je nadvse pomembna in zato izmerjena ter klasificirana … vsak vinograd je uvrščen v svoj razred, da pa je vse skupaj malo bolj zanimivo ima lahko en vinograd v lasti več vinarjev … ime vinarja je tako na flaši napisano čisto spodaj in čisto na majhno – pomembna je vas, nato ime konkretnega vinograda/lege in šele potem priimek unega, v katerega kleti je vino nastalo … v bordeauxu posestvo ponavadi naštima dve vini, v burgundiji pa toliko, v kolikor vinogradih ima zasajene trte, to pa je lahko tudi petnajst ali pa 78 (čeprav toliko jih pa po mojem res nihče nima) … no, ampak burgundci niso bili zmeraj taki frajerji, da bi se jim dalo resno ukvarjati z vinom … tja do leta 1960 so se bolj delali norca, kar coates rad ponazori z anekdoto, da je nekoč med trgatvijo v burgundijo prišel vinski ljubitelj in videl, da je na vozu naloženo nekaj prezrelega, nekaj nezrelega, pa tudi nekaj ravno za trgatev godnega grozdja … vinskega patrona je pobaral kako je zdaj s tem in staru mu reče: nič skrbet, premalo zrelo grozdje bo vinu dalo kislino, tanine … prezrelo bo za ekstrakt, alkohol in telo, ravno prav zrelo pa za sadno cvetico … za vse ostalo pa bo poskrbel sladkor … hnjm, kot da so na kozjanskem gor rasli … no, ampak potem so začeli zmanjševati hektarske donose, ustavili pregnojevanje in vobče bolj paziti na kvaliteto … večinoma žgejo dve sorti – modri pinot in chardonnay in v obeh postavljajo standarde … vaniliziranja v novih ožganih hrastih je bolj malo, sploh pri belih – vse je pač v funkciji tega, da se izrazi terroir, različne sorte apnenca, na katerih je trta zrasla … razlike so v finesah, v eleganci in seveda v metrih … dve vini sta lahko zrasli pet metrov vsaksebi, pa je eno grand cru, drugo pa premiere cru … razlika je predvsem v nalepki s ceno – in to očitna … ter, kot pravi coates, ponavadi tudi opravičena … na degustaciji nas je duhoviti mc peljal skozi štiri izrazite sortne belcev cenovnem razredu med 40 in 60 evri za flašo , prave chablise z izrazito mineralno noto in specifično prijetno, dolgo kislino … ma, prov za jest bi moralo bit še kej zraven … modri so bili sami premiere cruji, se pravi druga liga, v kateri je približno 11% burgundskih vinogradov (v prvi ligi, torej pri grand crujih jih je samo 1%), koštali pa so, če sem si prav zapomnil od malo manj kot 60 do 100 evrov … celoten spisek kapljevin najdete tukaj … chefu zelo všečni so bili vsi po vrsti, ampak po glavi je pa skoz hodila misel, da mi tukaj na rodni grudi pijemo hudo dobre vine za megaokej ceno … za 60 evrov, kar je bil najcenejši plavec te degustacije, je moč v nakupovalno košarico stlačiti kar po dve flaši marsktere slovenske prestižne kapljice … ampak kje pa je terroir, ane? … pobom iz ljubljanske sommelierske sekcije, posebej gašperju, pa chef polaga na srce, naj le še večkrat naštimajo takle vinski čez planke večer … prav fino je bilo …

Advertisements

7 thoughts on “burgundski plaščar

  1. Glede na spisek je potrebno reci, da med njimi ni nobenega chablisa, samo chardonnayi iz Cote d’Or. Sicer pa je tudi v Burgundiji mogoče dobiti vina primerljive kakovosti precej ceneje. Recimo Barraud Pouilly Fuisse En Baraud 2002, Guffens Heynen Macon Pierreclos Le Chavigne 2000/2001/2002, ali pa Joblot Givry Premier Cru Clos du Cellier aux Moines 2002/2003. Cena: cca 20 Euro.

  2. marko, prvi hvala za opozorilni chablisovski popravek – fiksacija možgana na enačaj med belim burgundcem in chablisom je bila očitno premočna … drugi hvala za koristne napotke – nasveti v smeri vrednost/ceno so največ vredni … če pa veš še za kakšno bližnjo (ali spletno) lokacijo, kjer se da upleniti omenjene burgunderje, dobiš še tretji hvala …

  3. Na zalost teh letnikov ni vec na razpolago razen se nekaterih v moji kleti. Ce pa si kandidat za bodoce degustacije, mi sporoci na elektronsko posto: mp639@hotmail.com. Zaenkrat smo majhna degustacijska skupina (4 clani). Sam sem naceloma za razsiritev (do 6 – 8 clanov). Moram povprasati za mnenje tudi ostale clane nase skupine. Dosedaj smo poskusali ze chardonnay, bordojce in zlahto, syrah, renca in sauvignon. V kratkem bo degustacija modrih pinotov (Simcic 2002; Joblot Givry 1er Cru Clos du Cellier aux Moines 2003; Lecheneaut Nuits Saint Georges Les Damodes 2002; Ken Wright Willamette Valley Canary Hill 1998 in Felton Road Central Otago 2001).

  4. Sicer sem ti poslal tudi po e-posti, vendar za vsak slucaj: lahko se jutri dobimo ob 20. uri v vinoteki na Nazorjevi. OK? Tvoj GSM?

  5. Pingback: Češpov njok » Burgundija vs. Brda

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s