kakšnih 17 let nazaj so bili mitingaši sveto prepričani, da bomo slovenci za ljubljanski miting dovolj gostoljubni, da bomo klasični pozdravni komplet leb i so prijazno upgrejdali v sendviče i struju … no, ker je stanje sendvičev v naši državi kljub vstopanju v evroatlantske povezave in v novo tisočletje še vedno precej bedno, chef domneva, da pobje od sendvičev letnika 89′ tudi ne bi imeli kaj prida gurmanskih užitkov … še dandanes razen paninoteke in tomatota žgemo ene precej bedne približke dobrim sendvičem – naj vam v spomin prikličem samo bivši (zeleno papriko in naribano korenje v vsak naš sendvič!) in trenutni (ohrovt in zelenjavno-česnov- rigce-generirajoč namaz v vsak naš sendvič!) slogan izdelovalcev petrolovih prigizkov … in takoj pridodam nič kaj boljše margarina & gumi-štručka based mlinotestove približke na omv-jevih krmilnicah … pri tem naj se spotaknem samo še ob banalizirano slabšalno rabo pridevnika “češki” … namreč, ko slovenec ugrizne v gumi-suhobo od črpalkarskih sendvičev, se mu verjetno v glavi, kaj kmalu pa tudi na ustih, pojavi stavek pizda je to en češki sendvič … no, pa ni, seveda, kajti čehi na črpalkah prodajajo zavidljivo dobre sendviče, še najboljši so tisti od krokodilje tvrtke v katere asrtimanu chef ponavadi meče kocko med unim z rakci in mexicko kuro … torej, stavek domačega črpalkarskega prežvekovalca naj se v bodoče glasi: pizda je to en slovenski sendvič … zavoljo spoštovanja do pravičnosti in resnice pa mora chef vseeno pripomniti, da je pa najslabši sendvič na svetu doma v pompejih … stane fucking 5!!! evrov in je sestavljen iz betonske štručke, pršuta iz finega spirkovega papirja, dveh kolobarčkov oliv iz srednjega veka ter kosa sira, ki je preživel že marsikaj, domnevam da tudi erupcijo vezuva leta 79 … no, da razburjenje nad italijani vendarle ne bo preveliko, bom za uravnoteženje (od lojalnih državljanov se dandanes pač pričakuje uravnoteženo delovanje, mar ne?!) priobčil en zdrav, italy inspired sendvič … 4. grof sandwich verjetno pri izumljanju ljube nam hrane ni imel v mislih nič od tega, kar sledi, ampak dobro je pa vseeno …

sendvičirali bodemo brez kruha, namirnice pa obsegajo:

• četrt srednje velike oranžne buče
• paketič mozzarele (bella napoli bo zdjala, če najdeš pa kakšno bivoljo napoletanko, kamoli affumiciato, pa še tolk bolš zate)
• šopek timijana
• par listov žajblja
• kos parmezana ali zbrinca ali drugega ribanca
• olivno, sol, poper

pečico namontiraj na 200, bučo olupi in nareži na centimetrske rezine, posoli, poporaj, potresi s sesekljanim timijanom + žajbljem, zalij z olivcem in zavij v alu folijo, tako da dobiš fleten paket, ki naj se v provoomenjeni pečici dinsta pol ure … vmes nareži mozarello in naribaj parmezan ter naolji nepregorno posodo … in odnesi smeti, pomij posodo od fruštka, izvedi inventuro hladilnika in podobne reči … paket vzemi iz pečice in na dno nepregorke naloži polovico bučnih rezin, vsako rezino pa obloži še z rezinami mozarelle … verjetno ti je jasno, da zdaj čez butneš še drugo polovico rezin, obilno potreseš z naribancem in še za deset minut deneš nazaj na vroče … za zraven bo super pilav (praži čebulo, česen, dodaj enkrat riž in dvakrat vodo, osoli, malo curryja in mlete kumine, kuhaj 10 minut, ugasni ogenj in počakaj, da riž spije župo) … pojej in bodi vesel, ker si za svoje telo naredil nekaj dobrega …

soundtrack: smashing pumpkins – today