interna žurka

veseli december je – kljub umanjaknju pravega do kosti segajočega zmrzovanja, ki bi organizme še bolj motiviralo za kuhance in medičke – postregel z marsikatero priložnostjo za nabacivanje kilogramov in promilov … chef je, denimo, v hotelu slon prisostvoval klasičnemu old school (beri: so eighties!) bifeju nogometne zveze, z mega-maščobno-saturiranim ocvrtim lososom, puščavsko suhim piščančjim filejem in nadpovprečnimi fingerfood sladkiši vred … precej bolj fejst, a brez presežkov, ga je nakuhal adamlje v sončku, ampak s temi decembarci je itak tako (in tako je prav), da bolj sekamo po napitkih, klepetih in muzikah, kot pa po prefinjenih okusih … le-te sva s chefico prihranila za interno domačo žurko … po dvotedenskem prelistavanju in slinjenju decembrske kučine italjane (ki bi jo, tokrat pa res, morali natisniti na plastificiran slinaproof papir) je chefici žreb dodelil toplo & sladico, chefu pa preostanek … torej – en nov let, dva lačna in štiri jedi:

izza prozornega ovoja se paštetka krije

lososova pašteta v aspiku

 

kremna lužica z žličniki dveh barv

rakova velutata z rakovimi in brokolijevimi žličniki

 

double goose

gosje prsi s hruško, zeleno in gosjimi jetri

 

a bi zmrznu a ne bi zmrznu … bom napol zmrznu, pa bo

pistacijev semifredo

… če te kaj srbijo prsti, piskri in kuhownce – prvo in tretjo narediš takole (se pa splača chefici zatežit, kako se naredi una kremna juha, ker je bila zmagovalka večera – res hudo dišeča in aromatizirana župca je to!):

lososove paštetke za štiri lahko spakiraš v eno večjo ali več manjših kugel, pri čemer boš verjetno upošteval, da se večja kugla dlje strjuje … potreboval boš pa:

  • 8 fletnih škampov
  • četrt kile lososovega fileja
  • slabih 100 g masla
  • limonino lupino
  • dva lovorova lista
  • vejico pehtrana (ali malo žličko, če delaš s suhim)
  • kakšno vejico peteršilja
  • 1 zunanji list pora
  • koromačevo perje
  • par zrnc belega popra
  • tri liste želatine
  • sol, poper

v pol litra vode potopi lovor, peteršilj, por, pol pehtrana, nekaj koromača, poprova zrna in  šestcentimetrski ostružek limonine lupine in pristavi na ogenj … pusti vreti par minut, nakar zbrani dišeči druščini dodaj še škampe in lososa (slednjega brez kože), pokrij, še enkrat zavri, ugasni ogenj in pusti pokrito stati deset minut … škampom odtrgaj glave(ali repe) in repe olupi: štiri daj na stran, štiri pa skupaj z lososom, maslom, soljo in poprom zmelji v fino paštetko, ki jo parkiraj v hladilnik … vodo (ki je zdaj v bistvu že juha) precedi skozi fino gazo in vanjo zamešaj v hladni vodi zmehčane in ožete lističe želatine … če boš individualiziral, vzemi štiri okroglaste skledice in na dno vsake položi škampov repek in malo sesekljanega pehtrana … prelij z malo želatinirane juhe in ohladi, da se želatina strdi … na to strjeno bazo naloži lososovo pašteto in okrog nje nanizaj koromačevo perje, ter spet zalij z želatinirano juho … še enkrat ohladi in nato zvrni na krožnik ter postreži s towstom in kakšnim finim chardonnayem ali suho penino …

soundtrack: siouxie & the banshees – through the looking glass

za gosja prsa pa najprej nakuri v peči do 200 stopinj, potem pa boš hitro pri koncu … chef je s tavelkimi očmi spekel dva fileja, ampak to bi bilo v resnici dovolj za štiri ljudi … torej za štiri imej pri roki tole:

  • dva fileja gosjih prsi
  • dve šalotki
  • dve hruški
  • eno steblo zelene
  • žlico sesekljanega peteršilja
  • 150 g mastnih gosjih jeter
  • maslo, sol, poper

fileja položi v pekač s kožo navzdol, ju prelij (no ja, premaži) z na tanke kolobarje narezano in na hitro sotirano šalotko ter jih butni v pečico za dvajset minut … deset minut kasneje začni v ponvi na maslu peči neolupljene na šestinke narezane hruške … v drugi ponvi pa najprej praži na drobno nakockano steblo zelene, dodaj na malo večje kocke narezana gosja jetra in vse skupaj praži še dve (več pa res ne, drugače se bodo jetra stopila) minuti … prsa vzemi iz pečice in nareži ter nato vse troje po lastnem umetniškem navdihu zloži na krožnik … midva sva za zraven planila po šekoranjevem gamayu 2000, ki je bil sicer fleten, ampak ne tako presenetljivo saden in dišeč kot 1997 …

soundtrack: fatboy slim – sunset (bird of prey)

One thought on “interna žurka

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s