krompir je bil v svojem postameriškem obdobju obtožen že za marsikakšno štalo; michel montingnac je celo prepričan, da je krompir bolj kot za ljudi primeren za prašiče in da naj bi ga, kdor želi imeti fleten stas in zdrav organizem, jedel zelo zmerno in po pameti … in čeprav nas matere že celo življenje svarijo pred pogrevanjem (ki naj bi zelo škodovalo trebuhu in prebavilom), pred konzumacijo surovega (ki naj bi nabijal vročino) ter pred prenažiranjem s čipsom (saj vemo zakaj – ker je slan, hrustljav, dober in mastno džankast), je vendarle štala veliko večja, če krompirja ni … naj se montignac malo z irci pomeni, če ne verjame … kakorkoli, krompir je treba met v življenju vskae tolk cajta in zadnjič, ko sem med idejnim skeniranjem kučine italjane v februarski brojki leta 2005 našel recept, ki se mu reče gatto di patate dello chef  je bilo že samo ime(navkljub nižje pogovornemu aludiranju na spodnjice pišočega) dovolj dober razlog za udejanjanje v praksi … modifikacija sestavin je šla v smer porabljanja ostankov iz hladilnika: dimljena scamorza vs. pustotnikova kmečka gauda; suha salama vs. kraški pršut in parmezan vs. zbrinc … pofotkana (in z veliko skledo pisanega radiča pojedena) verzija krompirjeve torte s pršutom in tremi siri je nastala takole:

• kila krompirja
• dve jajci
• 10 dag zbrinca
• 10 dag mocarele
• 15 dag gaude
• 15 dag pršuta
• sol, olivc

krompir sem olupil, nakockal in skuhal do mehkega, nakar je bil deležen tlačenja skozi luknjice, zmernega hlajenja, mešanja z jajci, naribanim zbrincem in nakockano mocarelo … peki papir sem zmočil, ožel in z njim obložil model za pito, ter ga namazal z olivcem … pol krompirja sem namazal po dnu, poravnal in ga obložil z rezinami gaude in pršuta, preko katerega sem poveznil, in lepo, fino, po zidarsko na gladko razmazal … ker se mi je zdelo, da bi bilo tole lahko dobro na kvadrat, sem z vilicami apliciral zaporniška-obleka-style črte, zavrtel za 90 stopinj in to storil še enkrat, da je ratal fleten križem kražem vzorec … potem pa hajd na 180 stopinj za 45 minut … malo počakal, zvrnil na dilo, odstranil papir, poveznil na velik plitev krožnik, razrezal in ponudil … ter ugotovil, da bi lahko dal več sira na sredo – alzo lahko tudi ti, če boš ponavljal, mirne volje šopneš 20+ dag, če boš po vegetarijansko izpuščal pršut, pa še več … v obeh primerih srebni zraven aromatičnega belca … če si primorski fan, naj bo to kakšen dober tokaj, iz east sidea pa renc … krajnčev renski rizling 04 se celo ponaša s titulo priporočilo chefa …

soundtrack: the pogues – thousands are sailing