juhej, šopi lepo raščenih zelenih špargljev se že množijo po tržničnih štantih, tako da so že začeli izgubljati na ceni in pridobivati na okusu … sezonski špic bo sicer čez kakšen mesec, ampak tudi z danes kupljenimi zelenci ne bose užgali mimo … pravoverci seveda prisegajo na šumsko raščene divje šparglje (da še malo zatežim z loiseaujem: svojega računovodjo in finančnega svetovalca je najel med kosilom in sicer šele takrat, ko je – na loiseaujevo odobravajoče presenečenje – med ostalo na žuljen narezano zelenjavo idnetificiral divje šparglje), ampak s tankuhastimi divjaki se da narest fritaja in kakšna simpl prikuhica, za juhe in kremaste omake pa je že bolje poseči po korpulentnejših gojenih sorodnikih … prodajalci fensi posodja sicer zelo radi mahajo naokrog z dizajnerskimi pisrci za kuhanje špargljev v pokončnem stanju, ampak ne gre da bi človek preveč maril za to, saj se štrclji prav lepo skuhajo tudi v navadni posodi, ali se celo kar brez kuhanja sotirajo na maslu, pa je … chefu je turi prišlo v navado, da zelenjake olupi od frizure navzdol in iz olupkov nakuha dišečo osnovo, s katero potem plemenito zaliva špergljeve župe in omake … eno tako kremno sveto hitrostno preproščino je oni dan zamešal v peresnike … takole je bilo:
- 1 šop špargljev
- 1 šalotka
- maslo
- sol, poper
- muškatni orešček
- sladka smetana
- peresniki
- parmezan
šparljem je treba za začetek spodsekati lesene noge, potem pa jih olupiti od vršičkov navzdol … olupke prepraži na maslu, zalij z vodo, pokuhavaj četrt ure in odcedi, v dobleni župi pa nato kuhaj peresnike … vršičke šparglejv odreži, stebla pa kakšnih petnajst minut kuhaj v osoljenem kropu … na sredi tega časa dodaj še vršičke, ko je vse kuhano butni v mrzlo vodo in spet loči vrhove od stebel … stebla na fino zmelji s paličnim mešalnikom … med kuhanjem peresnikov na maslu praži čimbolj sesekljano šalotko, dodaj pire iz stebel, začini in zalij s sladko smetano … dodaj še vršičke, da se lepo segrejejo … če se ti zdi, da bi dodal še malo vode, naj bo to kar tisti ošargljeni h20, v katerem kuhaš peresnike … peresenike odcedi, zmešaj z omako, potresi s parmezanom in z užitkom pojej … ko boš šel naslednjič lulat, naj te ne zaskrbi specifičen vonj …
soundtrack: cypress hill – dr. greenthumb
kruh & vino 
res, sezona najljubšega diuretika je prišla. zapisano je modro in velja vzeti na znanje, pripomnil bi le, da se iz divjakov poleg fritajce se naredi tudi prav prikupna juha, pa tudi, da se zdi petnajst minut kuhanja čisti overkill: ponavadi so v največ desetih minutah prav primerno mehki celo, če se jih kasneje ne obdeluje več, temveč se jih le rahlo okisa z limono, omasti z olivcem, morebiti doda še kakšno rezino redkvice in postreže kot kvalitetno solatno predjed.
pa na zdravje in na vonj po žveplu na skretu!
kakupak, kakupak … tistih petnajst minut je pa ravno zaradi dodatne obdelave, ker je za takole omako kremozarico res fino, da je čimbloj smooth in da se po njej ne valjajo več kakšne lasate nitke … petnajst torej za štile, da so orng zmehčani … zato se pa verhi kuhajo na pol manj ali pa še manj, ker je vajn da so na zob, ko jih daš pod zob … lulat!
odlicno.. vendar z rahlo pripombo, ker nisem opazil ali je govora o divjih ali vzgajanih sparugah.. definitivno so boljsi divji, rocno nabrani med trnjem in bodicevjem istre 🙂
tale recept ja za gojence … divjaki nimajo dovolj mesa, da bi se jih peštalo v kremirano zadevo … trnovo nabiralništvo pa se seveda obrestuje v fritajah itd …
@ Napo:
popolnoma off topic, kar se tiče tega prispevka (čeprav morda niti ne).
V izogib sunku pod rebra: Dekani, cca. 150 metrov za Bričem (v smeri Laibach) desno. Na zdravi! 🙂
@ ivan grozni: djenkuju!
Divjake pri nas ne kuhamo, se na maslu čisto zadovoljivo zmehčajo in so meni osebno najljubši v testeninah z dodatkom pristne kraške pancete. Drugače pa gojence lahko kupite v smeri Dekani – Ankaran po ugodni ceni, kamor vas vodi iz rondoja Bivje tudi tabla …
Če bo taka vročina, se divjakov ne bo dalo več nabirati … kače press
@Had … na Hrvaškem si kaznovan z zajetnimi kunami, če te ulovijo … pri nas pa vsekakor še vedno lahko veselimo praskamo roke 🙂
Pingback: Češpov njok » Špargljeva juha je lahko tudi iz špargljev