korzika je fajn … od tem se da odnest marsikakšen fletn suvenir … recimo tauh pogled na velike in nič hudega sluteče kirnje in barakude … ali pa čohanje ob pikih milijarde komarjev, ki vsak večer večerjajo na tistih, ki si drznejo večerjati na terasah vrh porto vecchia … ker so si k neodvisnosti nagnjeni korziški otroci od matere francije izgovorili, da lahko za vse, kar pridelajo in prodajo na otoku, plačujejo skorajda nič davščin, so se močno posvetili predsem prehrambenim artiklom … mrjasce, ki se podijo po makiji pridno meljejo v paštete in klobase, lepše kose – prate, pršute, vrat – pa sušijo … ovce in koze raje molzejo kot koljejo, zato se splača v usta dajati korziški sir, bodisi kar direkt, bodisi zamešan v super simpl biskvit, krščen za fiadone … kostanjereje je zdaj precej manj kot včasih, ampak kljub temu zna korzika biti eno boljših mest za nabavljanje kostanjeve moke in drugih kostanjevih derivatov … to, da tam raste vino (ki sicer ni neka perlica med vini, akoravno polnitev vinarije toraccia ne gre spregledovati), ni neka posebnost, ampak pivo, ki ga varijo korzičani je pa majka! … po tleh te – zaradi super okusa, ne zaradi alkota – zabrišeta tako rdečkasta pietra, ki jo med fermentacijo slada oplemenitijo s kostanjem, kot bela, nefiltrirana colomba, v katero med varjenjem namakajo zelišča iz makije – mirto, brinje in gozdne jagode … chefovim brbončicam se je sicer še bolj kot omenjena produkta pivovarne pietra (ki je, pazi to, par let nazaj na trg lansirala tudi malo preveč sladkast viski) priljubila bela torra, ker je še za kanček bolj aromatizirana … ampak ker je dan našega povratka nismo ujagali v nobeni štacuni, je domov poromalo zgolj nekaj limenk pitre in colombe … zadnji dve sta storili konec ta teden, ker je dnu limenke pisalo 04/2007 … se pravi da bo kayserja treba kmalu spet usmeriti proti jugozahodu … razen, če ne gre na korziško med prvomajskimi že kdo od vas … za pošteno menjavo ponujam original sacherco …