stari cajti

lijepa naša soseda se ponaša s turističnim sloganom, ki potencialnemu obiskovalcu (sicer brez vejice pred “kot”) obljublja ne samo prostorsko, ampak tudi časovno potovanje … v mediteran, kot je nekoč bil … ker obljuba dela dolg, se potem vsi turistički djelatnici trudijo, da slogan potrjujejo v vsakdanjem življenju … in kako jim gre? … super, v še posebej odlični formi pa so gazdati restoranov in apartmanov … če si želite narediti kariero v kateri do omenjenih dejavnosti, se držite sledečih priporočil:

za restoran: vse kar potrebujete za restoran na jadranski obali sta gril plata in friteza … prva za čevape, ribe, kremenatle in mešano mesno ploščo za dve osebi, druga pa za kalamare, pomfri in bečku vineršniclu … sicer ne vem kje točno boste potem pripravili djuvetsch in spagheti bolognese oder carbonara art, ampak tega se itak ne proda toliko, da bi se vam splačalo investirati še v kakšen pisker … palačinke z marmelado pa itak lahko za silo kar na gril plošči napečete … ali pa zanje in za blitvo s krompirjem zadužite kelnarja, da bo potem zagotovo pravočasno naveličan sezone in imel pouhn kufr sitnih turistov … jedilnih listov, stolov, miz, prtov, krožnikov in bešteka ne potrebujete, ker imate vse še od zlate sezone leta 1989 …

za apartman: za apartman potrebujete vsaj nekaj sob in vsaj nekaj retro pohištva (od sixties do eighties) … super je tudi, če imate babico in dedka, oziroma vsaj posodo, krožnike in beštek, ki sta jih babica in dedek dobila za poročno darilo in jih je potem intenzivno uporabljala vse do dneva, ko ste jima vse skupaj odtujili in zbasali v apartmaje … zato ne pretiravajte in v apartma za štiri nujno dajte vsega po štiri, nič več … torej: štiri plitve/globoke/desertne krožnike, štiri skodelice, štiri žlice/vilice/nože, štiri kozarce … hladilnik naj bo majhen in star, obodin bo ravno pravšnji, štedilnik pa naj bo na stare elektro plate, oziroma na stari elektro plati … džezve in kakršnekoli posode, manjše od treh litrov ne dajaj v apartman … deščica za rezanje naj bo majhna, nož pa top, da si ne bo kdo kaj naredil …

seveda je možno tudi miniranje historičnega slogana … recimo s postavitvjo super senčnatega žar placa s kamnito mizo, tekočo vodo in goro dobro posušenih trtinih polen (bravo, gospon kayser!) … ali pa s prodajo hladnega, svežega, točenega budvarja po 12 kun … ali z občo pirovsko situacijo v državi, ki je zaradi konkurence nadvse blagodejna za pivca (chefov hrvaški favorit za lagano srebanje je lahkoten tuborg green v flaši) … o vinu, predvsem o všečnih katunarjevih zvarkih bo tastatura zapela enkrat v bližnji prihodnosti, zdaj pa back to reality: vakumsko pakiran dalmatinski pršut je pizdunsko zložen tako, da je na vsaki strani zavoja par super lepih rezin pršuta, ko pa reč odpreš, ugotoviš, da je med ta dva layerja perfekcije stlačena gmota zadebeljenih obrezkov … če bi bil osel, bi ga kupil samo enkrat, tako sem ga pa dvakrat … grrr … ampak morje je pa lepo, to pa res!

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s