če si take sreče kot jaz, da torej imaš dedota, ki je umno kletaril in del na stran tale poln, pikantnastno marmeladast merlot edija simčiča iz leta 1996 in se ni pustil premagati skušnjavi, da bi ga odprl kdaj prej, za priložnost odprtja pa je na razbeljeno rebrasto ponev vrgel ozeliščen srnin file, v kruh zavil sardsko klobaso z janežem, narezal in v jogurt del par kumar, z melancani, bučkami, paradajzi in pinjolami napolnil špičaste paprike in nas posadil za veliko mizo na vrtu, potem je odgovor na včeraj zastavljeno vprašanje lahko kratek in jedrnat: zelo!
kruh & vino 
Živijo, Napo
odličen blog imaš. Sem pa med iskanjem tvojega recepta za sardele, naletela na Brada Pitta, na katerega imam pripombo: namesto kumine je po mojem treba uporabiti kumin – pri nas ji rečejo tudi rimska kumina in jo dobiš v trgovinah za “zdravo prehrano”.
hvala, blanka … očitno je teh kumin res kar precej sort … ravno zadnjič enkrat sem poštekal, da se temu, čemur mi rečemo kumina po angleško reče caraway, cumin je pa verjetno res ta bližnjevzhodna zadeva, ki sva jo s chefico privlekla iz tauharije v egiptu in diši hudo fletno … je pa tudi res, da brad pitt prenese marsikatero zel v sebi … zadnjič enkrat smo ga celo napekli brez vsega … namig za zavitje med zdravohrance pa tudi prav pride!