na uradnem in prijateljskem obisku v ljudski republiki kitajski je slovenski delegaciji, s premierom na čelu, na ušesa prišel tudi tale star kitajski pregovor: pes, ki laja, ni dovolj kuhan! … analitiki se še niso zedinili, ali je pregovor v kakršnikoli povezavi s trenutno notranjepolitično situacijo …
kruh & vino
brez tega ne gre
kruh & vino 
Heh,
vidim, da ob kuhanih psih (za “zahodnjake” relativno neokusni temi na sicer zelo okusni strani, kjer se govori veliko, oz. predvsem o okusih) ni kaj prida replyev … če sem natančnejši, ni še nobenega … Pa naj jaz prvi vržem kost, se pa bojim, da tudi kasneje ne bo veliko več replyev, kot jih je bilo do sedaj … Pa vendar; notranjepolitično situacija na Kitajskem ta kitajski “pregovor” več kot dobro ponazarja; sam sem živel z visoko izobraženim (in relativno (v akademskih vodah) uglednim) kitajcem več kot eno leto in to, da kitajci kuhajo vse, kar preveč laja, lahko več kot le potrdim …
AMPAK — da s politične tematike preidem nazaj na bistvo — hrano. Kitajci kuhajo, pečejo in zauživajo vse vrste mesa; od opic, legvanov, kač, psov, miši, podgan itd. ipd. … tako, da sem se enkrat že pošteno vprašal: Glede na pestrost njihovega jedilnika … koliko možnosti imam, da v (ne tako ugledni) restavraciji na Kitajskem, dobim postreženo človeško meso? No, ne želom že tako neokusne teme narediti še manj okusne, vendar pa jaz kitajcem nekako ne bi verjel kaj so mi prinesli na mizo …
Grrr …
hja, a si predstavljaš, kaj bo naslednje leto, ko bo tam olimpijada?! … saj se bo vsak dopingiranec lahko skliceval na to, da zavestno ni zaužil nobenih prepovedanih sredstev, da pa dopušča možnost, da je bilo kaj čudnega v tistem kitajskem bograču, nakuhanem iz legvana, čivave in černega gada …
… ja, ali pa v surovih možganih tiste (na pol žive) opice … uff, tole je že preveč zame …
Če nisem zgrešil, na teh straneh še ni bilo (razen tegale premalo kuhanega psa) še prav ničesar kitajskega. Je zadaj skrita kaka averzija?
hja, averzija ravno ne, je pa res, da nad kitajsko krmo nisem toliko navdušen, da bi se je loteval raziskovati in preizkušati na domačem ognjišču … malo so si kitajci sami krivi, s temi njihovimi instant krmilnicami, ki niso ravno inspiring, tako da v resnici še nikoli nisem res izjemno dobro po kitajsko jedel … seveda pa vsake taliko zapaše krepka doza na-glutamata, koruznega škroba in prijav v smislu: sadolet – plamen – smesno – hihihi … pa s širšo familijo se že nekaj let menimo, da moramo enkrat naročit pekinško patko …