pred natančno dvema mesecema sem zabeležil ene svoje sanje, ki so se potem izkazale za resnične … ker se je s časom prepričanje o resničnosti hrustljave kože in sočnosti tistega dream odojka začelo izgubljati, je bilo preprostost recepture (dobre tri kile dobro obrisanega odojka + sol + glinenka + tri ure na 230) nujno preveriti v domači peči … deluje, hrusta in diši! … preverjeno!
[rockyou id=90771044&w=426&h=319]
soundtrack: johnny cash – rusty cage
kruh & vino 
A to imaš pokrit te 3 ure? Moja glinenka je mela zaenkrat notr samo enga zajca, enga slow-roasted piščanca (pa še to le kakšno urco), tako da nevem če pride takale stvar ven po 3 urah pokrite glinenke, al moraš na koncu pustit da se zapeče, al pečeš kar brez pokrova. Malo sem skeptičen glede brez pokrova, sem bil pa že na dost srbsko-bosansko-hrvaskih piknikov kjer so pekli pujske, da se mi zdi možno, da ni bila pokrita tale posodica.
ej, črni, majke mi: na 230, pokrito od začetka do konca, tri ure, brez odpiranja … tudi jaz sem bil skeptičen, zato sem pa preverjal, hehe … je že zadnjič raca lepo zaroštala, ampak sem mislil, da mogoče zato, ker sem jo četrt ure pred koncem z medom premazal … tole pa tako, kot sem napisal: par zarez v kožo, do suhega zbrisan, nasoljen, pokrit, v peč, tri ure …
Ihanski brancin se res prileže na vsake tolk. Jaz kožo običajno sfriziram (Kockast rez). Kaj pa krumpiriči?
Takole ga tudi pri nas večkrat pripravimo, ponavadi takisto trikilski štiklc, ki ga jaz čisto na koncu še razrežem na manjše štikelce, ker imamo vsi radi hrustljavo, pa je potem več manjših hrustljavih 🙂
tele črte je kar štajermes našibal, sam pa potem nisem kockal dalje … krompirje sem zadnjo uro peke priložil v pečico … na posebnem pekaču, kar cele, plain, brez vsega, na suho … potem pa na jih talarju prerežeš na pol in navlažiš s sokom od, kao-što-kažeš, ihanskega brancina … fletno je bilo, remains of the day pa nam še zdaj zaljšajo sendviče, salso za široke nudle na rdeče in tako … uporabna žival, ni kaj!
ja, vale, saj jaz tudi nisem celega naenkrat pojedel 🙂 … za kožo tokrat ni bilo pretepa, ker sem bil od fanov sam, ampak če bi vpoklicali še starševske enote, bi pa zagotovo nastopil boj, kaj boj!, mesarsko klanje …
Heh, pri nas se za kožo tudi sama borim … če je pa slučajno še zraven moja mati, potem se obeta takisto veliki boj … pa ne samo za kožo, tudi za kosti …
Drugače pa vem, da nisi celega naenkrat pojedel … samo jaz ga potem, ko ga razrežem še cca 15 min pečem, potem pa ga začnemo hrustati 😛