z odložitivjo maškeradnih artiklov naj bi se ljudstvo malo vzelo k sebi, obrzdalo strasti svojega fizisa in kakšnih štirideset dni živelo malo bolj spokorniško … že že, ali kaj, ko ni pravih zgledov … vodniki naroda so to noč pri slaku spet silno blejali, verjetno največkrat je bila omenjena beseda lojalnost … loji, pač … narodu, ki obstaja kljub takim poglavarjem, se ni treba ničesar bati, še najmanj večnega pogubljenja … v bistvu bomo preskočili tudi vice, saj bomo svojo dozo finalnega prečiščevanja na poti v večno rajanje doživeli že na zemlji, v tej naši dragi tranzicijski deželi … v teh težkih časih se zato velja dobro opremiti s krepčilno košto, a ker je ravno začetek postnega časa, pa še petek povrhu, se bomo izognili mesovju in telo na duhovne izzive pripravili z jajci v vicah, ali, kot na strani 141 svoje družinske huharice zapišejo tonyjevi, uova in purgatorio:
pokanje vicev z jajci je hitri pošihtni snek, s kajlo kruha in kiblo solate pa tvori obrok, certificiran po sistemu slz™* … ic det izi:
za dva spokorniška wiseguya imej pri roki:
- 4 jajca
- piksno pelatov
- strok česna
- žlico kaper
- kos parmezana ali drugega trdega starega zajebanca
- spo**
- par vejic peteršilja
pripali veliko ponev, špricni olje, užgi česen (kar z olupom vred) s plosko stranjo noža in ga šopni v ponev … dodaj do drobnega speštane pelate in raztreščene kapre ter žgi 15 minut, da likvidiraš vodo … eliminiraj česen, z žlico v omako izdolbi štiri šupljine in v vsako zlij eno (razbito) jajce … prek jajc naribaj sir in ponev za tri minute zademfaj s pokrovom … zmelji še par obratov popra in soli in potresi z zmrcvarjenim petrom šiljem …
soundtrack: alabama 3 – woke up this morning
* samo ljubo zdravje
** sol, poper, olivc
kruh & vino 
Oh la la, care :). Končno lahk eno mojo preverjam z eno tvojo 🙂
You win 🙂
OLE!
hehe, to praviš ’cause i got my back covered by tony soprano 🙂 …
pravo samsko kosilo! to jemo danes! 🙂
Ko smo že pr tem, od kje ti sploh kuharca sopranovih in kaj te je motiviral da si jo kupu (ukradu)?
Back covered my ass, jest sploh nebi priznal da jo imam na prvem mestu :).
Kolk je očitno, da ne gledam sopranovih.
Edino cooking related knjigo (no, skoraj) k sm jo pred kratkim dobu v roke je neka biografija Gordon Ramsaya, Roasting in Hell’s Kitchen. … poleg enih par knjig Šrilanške kuhinje in ene grške iz dopusta.
silvo, dobra definicija; black, sopranovski cookbook je bilo chefičino novoletno darilo, temelječe na predpostavki, da kljub temu, da je v hiši že kakšnih 50 kuharskih bukel in štirje kompletni letniki cucine italiane, chef še vedno meni, da jih je premalo in jih zato vsako leto kaufne še kakšen ducat in jih zato tudi rad prejema v dar … predpostavka je bila pravilna, sopranovka je pa tudi fina: tak enostaven kompendij napoletanske kuhinje, pospremljen s teksti, opazkami, intervjuji in nasveti likov iz serialke (ki je itak legendarna in nekaj najboljšega, kar je v zadnjih letih sproduciral show business) …
Podobno zadevšno tud doma prpravljamo, s to razliko, da vse tole skipamo na popečen toast. Okusno.
Tale jajca bomo poskusili ob prvem vikendu. Pri nas so namreč jutra ob vikendih, kadar smo doma, v znamenju jajc 😛
Pingback: Kuharski recepti na blogih | had
eko, onkrat sem enemu orto italijanu iz samega juga to naredil za kosilu, in ko je vidal postreženo je samo poznavalsko rekel: “Aaaaaaa, oki di buio!” (ne vem če je pravilno zapisano)
Skratka, eto kako rečejo italijani tej jedi, oz. v prevodu: očesa (moške) krave/kravje oči
😉
aha, volovsko oko – toda tako ivačič poimenuje kar običajna jajca na oko … tale rdeča naj pa kar ostanejo v vicah, južnemu lahu navkljub 🙂 …
S kozarcem kaper v roki sem se spomnil, da sem njega dni bral ta recept, in sem ga prišel pogledat. Blog živi, živi, kruhinvino!
bohlonej, bogžegnaj, krepki možak s še krepkejšim zgodovinskim spominom!