ob jubilejnem dvajsetem tripu v prago se mi zdi relevantno priobčiti sledeče pivno-jidelne zabeležke:
1. iz centra prage izginjajo old school pivnice, v katerih je bilo še par let nazaj moč naleteti na domorodske patrone, ki so poznavalsko stoično srebali svoje desitke in pojoče kramljali o življenju vesolju in sploh vsem … na mesto hospoudk in pivnic se skoraj brez izjeme vrivajo vse sorte italske kuhinje, argentinske stejkdžinice in dizajnerski orientalski restorani … praga tako na račun globalnega šmeka izgublja lokalni šarm … kar je do neke mere razumljivo: verjamem, da tudi čehi radi pozobajo kaj nečeškega, ane … je pa vseeno škoda (pa ne avto) vsaj dveh centrskih, za napredek žrtvovanih birtij: podolgovate pivnice radegast na templovi in dvonivojskega pivrneca na maiselovi …
2. kljub de-pivnicizaciji centra se tu in tam najde še kakšen avtohton obrat … recimo jelinkova plzenska pivnica, ultra simpatičen mikro pivsko zatočišče s trebušastim fotrom za pivsko špino in materjo, ki v dve sobici v ozadju nosi krigle, po želji pa tudi kaj iz minimalističnega jidelnega listka:
pivnica je čisto zraven trga narodni trida in je vedno napolnjena z ljubitelji plzenske zlate grenčice s čvrsto peno … je pa res, da okravatani biznismeni, zamišljeni profesorji in klepetavi dvojci brundajočih prijateljev sem večinoma skočijo na enega stoječega, zato za plac ni problema … obisk je nujen že zaradi opazovanja rutinerskih gibov biermajstra (fascinira predvsem konstantno čiščenje inox pulta z gumijastim čistačem za vetrobranska stekla) in zaradi malih požirkov, ki si jih kelnarska mati privoščijo ob vsakem mimohodu …
3. nekatere gostilniške inštitucije so se globalizaciji uprle z investicijami v lastno modernizacijo … že prej ogromna restavracija/pivnica/penzion/pivski bar u medvidku se je še razširila s katakombsko pivnico, štacuno z brendiranimi glaži in ostalo robo največjih čeških pivovarn in svojo mikro pivovarno, v kateri žgejo v hrastovih sodih uležan oldgott, hišni varilec ladislav vesely pa je v istem obratu našopal še enga najmočnješih lagerjev sploh: x-33 ima 33% ekstrakta in med 12.5 in 13% alkohola … previdno z njim! … tudi budvarka, nekoč dvosobna krčmica na dejvicah, se je razširila in popolnoma prenovila, a košta je še vedno zelo poštena, tako kakovostno kot cenovno … za krepko južino ali večerjo v pragi je tole kar must go! … poleg vinohradske posebnice u sadu, se razume …
4. pivo je še vedno narodna češka svetinja … z njim delajo lepo, kozarce fino spirajo z vodo, ker ga v krčmah strežejo skoraj ekskluzivno iz sodov, je vedno prijetnega vonja, z lepo narejeno peno in ravno prav hladno … tle ni zajebancije, pivo je dobro in to ne glede na to, ali ga pijete pri lupilcih na staromestskih namestih ali pri desperadosih v zadnji rupetini v 14, okraju … ako jih kanite lagano srebati cel dan in ostati prisebni naročajte desitke, ker so super frišne, ne zabijejo glave v beton in vsaka popita že kliče po novi … ješte jedne? -ano! …
5. če vam vam v pragi zlušta delikatesne finoče za domov, pojdite semle in ne boste razočarani … naslednjič zagotovo uplenim majhnega črnega brkatega dimljenega soma ali dimljene kotlete tolstobika …
6. tadicionalni nočni snack, hamburger na narodni trida, še vedno strežejo z rahlo osladkanim kislim zeljem, še vedno je na sredi malo hladen in še vedno ga ne moreš pojesti čisto trezen … ampak tradiciji in ljudskemu izročilu ne gre gledati v temperaturo, okus in prehransko vrednost …
v medvedki, … joj, si mi pa prav luste naredil.
Pogresam pivski sir iz medvedke… 🙂
Vse zacahnano! Kaj zacahnano – memorirano! Ponotranjeno! Kvartarna socializacija!
Zdaj samo naj pride še ta pomlad odnosno praznik rabote /&$%/&#%/&%/&)%!
Samo v opomin vsem ljubiteljem eksotike. Legendarna Strahov študentska menza ne obratuje. Kot kaže, so premalo vlagali v marketing. Slava ji.
V Pragi sem bila … uf, pred desetletjem. Spominjam se je po dobri hrani in odličnem pivu. Prav tako pa mi je ostala v spominu ena slaščičarna iz centra, kjer si si sam izbral, kaj hočeš imeto noter (sadje, sladoled, vanilijeva krema). In ravno ta krema mi je ostala v spominu. Nikoli nisem nikjer jedla boljše. Ne vem natančne lokacije, vem, da je nekje blizu en kino, to pa je tudi vse. Ampak bi pa jedla tisto sadno kupo …
Zelo pripraven post, ker bom valentinovo pričakala v Pragi in mi tvoj mini Lonely planet pride zelo prav. Skrbi me edino, da ne bom imela časa za raziskovanje, ker je pot izrazito službene narave.
Bom sporočila, če bo kaj zanimivega.
jan: just hit the road; grozni: takisto; pavle: upam, da je to samo vmezna faza na poti nazaj h koreninam; sinička: zanimiv pogled, še nikoli o pragi nisem razmišljal, kot o placu, ki bi se obnesel pri sladicah, čeprav je pa res, da sem u medvidku videl tudi pildek, ki je vabil k naročanju pirovega sladoleda s smetano – naslednjič, sej smo še mladi; jablana: šiht in praga iz a very very bad combo, sugeriram čim manj prvega na račun drugega …
Pingback: Na zdraví … « Ukročena trmoglavka …