kadar kani cenjenega bralca pot odnesti v metropolo naše najširše domovine, matere evrope, naj si še pred manekensko pišurijo (ne, ta lulajoči maneken ni dragi borut) ogleda, kaj imata za ponuditi ostrigarski bar in ribrarnica mer du nord na vogalu trga svete katarine, ter katera, po možnosti kar originalna, kruharska birtija le pain quotidien … hja, lepe kruhe mesijo tam gori na severozapadu (in jih tudi lepo zacolajo se mi zdi – in zdi se mi prav, da imajo dobre stvari dobro ceno – se jih vsaj ne meče v kante, ane, janez?), chef si je ob edinem uradnem in prijateljskem obisku pri naši dragi birokraciji pred par leti privoščil super hrustljavo temno mini flavto s suhim sadjem, ki je oni dan služila za inspiracijo pri nedeljskem popoldanskem kruhomesenju v chefovini … rezultat ima z originalom skupno samo hrustljavost in velikost, zato smo ga tudi krstili čisto drugače … dragi moji, spoznajte suhoparadajzne zavijačnike:
lepi, ne? … med ostale njihove lastnosti pa lahko vpišemo še hrustljavost, aromatičnost, špektakularnost, kratek rok uporabe (se pravi, da jih hitro zmanjka) in ajnfohnost (ali kakorkoli bi se že reklo temu, da se jih ajnfoh naredi) … da vsaj to slednje drži – če seveda nisi čisti pekovski amater – preveri v nadaljevanju:
- pol kile bele moke
- 10 gramov kvasa
- 3,5 deci mlačne vode
- ščep in pol soli
- deset suhih paradižnikov
- žlica suhega origana
- 50 gramov sveže naribanega parmezana
v moko nadrobi kvas, dodaj sol in vodo ter z multimakino na mali brzini mesi dve minuti, nato daj v drugo prestavo in mesi še dobrih pet minut (manualci: zamesi gladko in voljno testo, ki se ne prijemlje več na roke – 15 minut ti ne gine) … testo naj prekrito s prtičem vzhaja eno uro … med vzhajanjem na drobno nareži paradajze in jih prelij z vodo, da se rehidrirajo … vzhajano testo zvrni na pomokan pult in ga z dlanmi nežno razprostri v pokončni pravokotnik … potresi ga z odcejenimi paradižniki, origanom in parmezanom ter vse skupaj s prsti pritisni v testo … zgornji del testa prepogni do spodnje tretjine in ga mapo potapkaj, da se lepo stisne s sredinsko tretjino, preko katere potem zapogni še spodnjo tretjino in še enkrat fino potlači – v bistvu narediš s testom to, kar sicer delaš z a4 listom, kadar ga zlagaš za v amerikanko … na tretjine prepognjen list testa nareži na 12 enako širokih rezin, vsako rezino pa potem zatvistaj in povaljaj, da dobiš ene sorte zavijačene testene svedre (vidi sliku!) … zavijačnike polagaj na s peki papirjem obložen pekač in jih pusti vzhajati tričetrt ure … potem jih potisni v na 230 stopinj segreto pečico in jih pusti v njej četrt ure … če hočeš, da bodo res kranči, potem na začetku s pršilko parkrat špricni v razbeljeno peč … zavijačnike postrezi s kakšno solato, zelanjavno mineštro ali aperitivnim kozarcem belega (pa tudi rdečega, ako je to bralčeva priljubljena vinska barva) …
jejha, tako so kičasti, da si morem kaj, da jim ne bi za muzično spremljavo namenil nekaj podobno na prvo žogo všečnega
soundtrack: tanita tikaram – twist in my sobriety
kruh & vino 
Dragi šef kuhinje, prosim, lepo prosim, da takoj prenehate s tem!
Vsakič, ko sklenem, da bo odslej na našem jedilniku samo zdrava in malo kalorična hrana, se na vašem blogu pojavi kakšna mamljiva, sline izvabljajoča jed.
Prosim, NE prenehajte s tem!
Hvala za imenitno idejo, v naši familiji se je začela sezona rojstnih dnevov in tile zavijačniki bodo zagotovo hit sezone!
… a ne delaš testa po bertineju in če ne, katero mašinco uporabljaš – priporočaš…
Napo … to je pa prekleto res, to z BXL in njihovimi dnevnimi pekarnicami. In še čem 🙂
Jaz sem gori malo bolj reden “gost”, in je včasih kar preveč mamljivih skušnjav!
Chef, odlično.
Namigec za vse krušno-testene podvige: kot so pogruntali pametnejši od mene, se kvas in testo spodobno in predvsem podaljšano parita tudi pri nižjih temperaturah (se pravi v frižiderju).
Če je le čas, zamesi testo dan prej in ga po prvem vzhajanju predeni v folijo zavitega v hladiwnik (čez noč, recimo). Ko se ti zalušta, mu daš pol urce lufta, da se vrne na sobno temperaturo, in potem postopaš po receptu, kot da se ni nič zgodilo.
Se pa v bistvu je: kvas bo čez noč lepo na izi prebavljal gluten v moki in priskrbel več CO2-ja (kar je slabo za atmosfero, še ni nujno slabo za testo), posledično pa bo v testu veliko več okusa.
PS: Bourdain pa prihaja, nisem pozabil …
Ja Goof ma prav. Tudi sam uporabljam podobno tehniko s to razliko, da polovico testa samo solim in ne dodajam kvasa, drugo polovico pa vzhajam s kvasom. Seveda vse počiva v hladilniku vsaj 3-4 ure, nato pa pride čas za fuzijo obeh delov testa. Izpade tko fletno krokante.
Aja puzabu… teli zavijačniki majo hudo slasten look.
evo mene spet… Chef, danes sem MORALA narediti nekaj podobnega… koliko časa tole lahko hraniš in kako?
Misliš, da bodo, če jih zamrznem, še hrustljavi, ko se odtalijo?
tenks tenks tenks
Chef, vedno rada prebiram tvoje zapiske. Res uživam…
a s polnozrnato moko misliš, da bi delovalo? hudo dobro zgledajo
ou, je, goof in muki, hladilniško prakso poznam in tudi vem, da so jo izumili leni dunajski peki, ki se gruntali in gruntali kako zjutraj še za kakšno urco potegnit ležanje pod kovtrom in so prišli na idejo, da bi testo zamesili že zvečer, ga vzhajali na hladnem in zjutraj samo zdizajnirali in spekli do konca … marsikdo jim je hvalažen za odkritje (razen tepiha … saj veste un star vic o razliki med pekom in tepihom, ki je v tem, da mora pek ob treh ponoči vstati, tepih lahko pa še malo poleži) … ak, velikokrat pržim po bertinetu, saj majstr ne izključuje mesenja z mašinco – sam za every day uporabljam enga čist navadnega boscha, v katerem mesim dve minuti na prvi brzini, nato pa še šest, sedem njih na drugi, nakar še malo pognetem z rokco, za human touch, hehe … ko smo že pri bertinetu, mojcej, francozek sugerira hecno metodo zamrzovanja, ki je še nisem prizkusil, jo pa enkrat bom: kruhe peče samo štiri, pet minut, potem pa jih ohladi in zamrzne … zamrznjene potem sedem, osem minut peče v na 200 stopinj segreti pečici in so menda k novi … probaj! … pina, tudi meni ni nič hudega, hehe …
Goof: preverjeno prakticiram. Še posebej za pizza testo. Zahvala goes to Vale.
napo: hehe, isti robotek tudi meni pomaga … mesi boško, mesi 🙂 Zanimivo mi je, da imaš enak časovni plan za brzine. A sva brala isto knjigo…a sva se o tem kdaj pogovarjala… sva sošolca iz vrtca?
Napo, ravno sva se vrnila iz evropske prestolnice. Očitno sva preveč degustirala pivo in zvijačnikov nikjer nisva opazila, jih bom pa vsekakor zvila doma ob prvi priliki.
Skoraj polna luna je pravi ambient za tole spect. Gotovo! Krasni so ratali. Zjutraj pa na vlak pa nesem frisne nasi studentki tja, kamor nam jo je speljala uka zeja. Za to priliko pa zavijacnike prekrstim v “goljfive kace”. Juhu! 🙂
alain, v vrtec sploh hodil nisem, knjigo sva pa zihr kakšno isto prebrala … vinetu? 🙂 … vale, pametna izbira, beer over bread – sploh v belgiji, hehe … maja, še dobro da si to naredila, lej kaj delajo s kruhom v angliji: http://blogs.guardian.co.uk/food/2008/04/crust_of_living.html
Napotnikov, tole moraš pa pod nujno prinesti na našo polfinalno tekmo, da se pred spopadom podpremo z njimi 🙂
bedanc, uhka, ampak ti dobiš prvega šele po osmi točki, hehe …
hehe, velja, bova oba toliko bolj motivirana, da jih dosežemo do polčasa 🙂