na tanko narezan nežen karpačo, lepo odišavljeni tatarci, elegantni stejki in sočni v kosu pečeni rostbifi so seveda sama lepa, hitra in okusna poglavja kravokuhe … ampak prava veselica se v resnici začne, ko kravokuh v mesnici upleni ta pocenske kose krave (osobuko, rep, bočnik, križ) ki vsi po vrsti po nekajurni kuhi na mizo s seboj prinesejo še guštne omake in skupaj z njimi tvorijo krepke, sočne, mehke, zapeljive meseste jedi … huh, kašen praznik je bil ondan, ko so po štiriurnem počasno dušečem maratonu na krožnike padla goveja rebra … vse kar je od njih ostalo, je tole:

no, pa spomin na topeče se mehko in sočno meso v ustih je seveda tudi ostal vsajen v male sive celice … za povrh pa še metoda, kako je do te blaženosti prišlo, ki jo – kot vse kar spomina vredno iz chefove kuhinje – delim s tabo, dragi bralec … v slučaju, da tudi tebi dišijo dušena goveja rebra z ingverjem in kavo, postopaj takole:

• štiri goveja rebra, odrezana tako, da ima vsak kos svojo kost in meso nad njo (na sliki je sicer pet reber, ampak je bila kar gužva v kastroli, tako da raje delaj s štirimi …)
• ena čebula
• dva stroka česna
• pet centimetrov ingverjeve korenine
• četrt litra rdečega vina
• četrt litra močne črne kave
• sol, poper, olivc

najprej poskrbi za porjavitev reber: v kastroli segrej olivno olje (pa ne preveč, ker bodo rebra med dolgotrajno kuho od sebe spustila še kar nekaj maščobe) in pospljena ter poporana rebra z vseh strani na srednjem ognju picajzlasto opeči do temno rjave barve – to ti bo vzelo približno sedem, osem minut na stran … na pretiravaj z velikim plamenom, ker nočeš zažganin, ampak še bolj je važno, da se ne ustrašiš temno rjave barve, ki se bo oprijela dna kastrole – oprimki namreč v sebi nosijo okus, in to ful njega! … no, ko si rebraste kremšnitke lepo popekel, jih odloži na krožnik, v kastrolo pa deni sesekljano čebulo, česen in ingver in praži kakšnih petnajst minut, nakar zalij z vinom in kofetom ter na kar močnem ognju pusti, da vre 10 minut … zdaj je čas, da v vinskokavni bazen položiš rebra – takoj ko to narediš zmanjšaj ogenj na minimum, pokrij kastrolo in pusti narahlo, narahlo (de le tu in tam na površino priplava kakšen mehurček) vreti vsaj tri, šer raje pa štiri ure … vmes pa rebra enkrat ali dvakrat previdno obrni … rebra nato vzemi ven, omako, če hočeš, precedi in jo povri do željene intenzivnosti okusa in gostote … rebrca po tej terapiji izgledajo nekako takole:

postrezi jih s pire krompirjem, krepkim rdečim vinom in brez noža: če si res pustil počasi brbotatti boš tole zlahka zmogel z vilico … ma kaj, tole zmoreš celo brez zob … babice in dedki, proteze ven, rebra so na mizi!

soundtrack: pixies – bone machine