slinoced

za veliki petek, ko nam postna postava rimokatoliške cerkve zapoveduje strogi post (citiram: strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek, ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta), si torej ne bomo drznili poseči po mesni jedi, ampak bomo planili kar po mesu samem:

lepo uležan marmoriranc

ker gre za izredno lep kos z maščobo fino marmoriranega, dobro uležanega rostbifa, ga bodemo kaj malo predrugačili … v bistvu mu bomo pustili, da bo kar sam ponudil najboljše: spekli ga bomo v kosu … ko smo že pri katoliških postavah, zapovedih in grehih: papa benedikt je oni dan med naštevanjem novih smrtnih grehov spet pozabil omeniti, da je hud hud smrtni greh s takim fletnim štukom živali ravnati površno ali ga celo – nedajbože! – prepeči skoz in skoz … zato sta se kruh in vino v želji po optimizaciji postopka priprave v kosu pečenega rostbifa za strokovno pomoč obrnila na slavka žagarja ml., ki je že marsikdaj dokazano izpričal bogovsko obvladovanje priprave tovrstnega mesovja … ker nisem imel osem ur časa, na konzultacije nisem šel osebno, ampak sva kakšne pol ure hrzala in rezgetala po telefonu, da sem prišel do detajlnega zaporedja fint in možnih zajebkov pri kosovnem rostbifanju … na kratko jih povzemam v nadaljevnaju tele pisarije:

  • pol kile dobro uležanega, temnordečega, z maščobo fino prepredenega rostbifa
  • nekaj žlic gorčičnih semen
  • žlica gorčice
  • črni poper
  • olje, sol
vse naj se začne najmanj tri dni, preden boš rostbif postregel … ko imaš bjutifl-pis-of-mit enkrat v domači kuhinji, ga speri pod hladno vodo, nakar ga orngorng obriši, čisto do suhega … zdaj je na vrsti popranje: zmlet črni poper kar korajžno vmasiraj v meso z vseh strani … (kot reče slavc: kr orng ga dej s poprom, tko da je kr mal siv, a veš) … zdaj sledi gorčica (pa ne ga z zenfom preveč naflajsat, tko k v oštarijah nardijo, pa da ma pol sam po zenfu okus … ta zenf je bl zato, da se bojo semena gor prjela) … alzo: ena žlica bo čisto dovolj, vmasiraj jo z vseh koncev … na krožnik stresi gorčične semenke in nanje polagaj meso, tako da se kuglice primejo na površino … še malo jih potapkaj, da se dobro oprimejo tistega, kar morajo marinirati … ogorčičen kos mesa zdaj tesnotesno zavij v ta tanko folijo, spet z vseh strani, da dobiš tak polivinilen paket … na vrhu naredi par luknjic z zobotrebcem, iztisni zrak in tesnotesno (pa kr orng zavij, večkrat naokol, pa na tesno) povij še enkrat … paketek naj odleži v hladilniku vsaj tri dni, če bo not teden pa tudi ne bo nič narobe … na veliki dan pripravi ponev, malo olja, pečico, malo solate, kakšno fino prilogo in dokončaj, kar si začel: odvij meso in ga očisti gorčičnih semen … le-teh ne zalučaj proč, ampak jih deni na stran, ker jih boš še potreboval (semenke je treba posebej cmart, drgač vse zažgeš pa zagreniš)… meso pusti zunaj kakšno uro-dve, da pride na sobno temperaturo, tik preden ga boš dal v ponev, pa ga še posoli … pečico našponaj na ful (to bode na regularni opremi kakšnih 230, v najboljšem primeriu 250 gradov) in vanjo deni še ponev, da se razbeli še ona … ko je oboje vroče (kprasica), zmanjšaj temperaturo pečice na 180 stopinj, ponev pa daj na največji ogenj, brizgni vanjo malo olja in položi meso … potresi ponev in malo premakni meso, da se ne prime in ga peci pet minut … obrni in ga peci še pet minut … ko si opekel obe taveliki površini se loti še manjših stranskih: tudi njim privošči vsaki vsaj po tri minute pečenja … s ponvijo in mesom pojdi zdaj še enkrat v pečico (saj si jo zmanjšal na 180 celzijevih gradov?) … notri naj bo polkilski kos 9 minut za rare, 12 za medium rare, 15 za medium … ko to končaš, še nisi konec, meso mora zdaj še počivat: prestavi ga na krožnik in mu pusti blagodejnih 10 minut mirovanja … če boš krožnik postavil v ugasnjeno in odprto pečico, bo dovolj pet minut … v vmesnem času v ponvi, v kateri si pekel meso, prepraži gorčična semena … v njih še enkrat povaljaj cel kos mesa, ali pa jih potresi po narezanih rezinah … eni imajo radi, da je meso zelo na tanko narezano, meni pa bolj sede, da je šnitk vendarle nekaj vkup … če se boš vsaj približno držal zgornjega kompendija in nehal pri medium rare, bo rezultat izgledal nekako takole:

žival je umrla za dobro stvar
okus pa … hm, carsko, res, mnogo boljše od stejka: kontrast med hrustajočo skorjo in sočno sredico naredi vsak grižljaj zanimiv … pa ta primaren, nič prekrit okus mesa … wuf, s fletno ženo in dobrim prijateljem za mizo, flašo krepkega rdečuha na mizi in takim krožnikom pred sabo, to kmalu postane jasno, da life can hardly get get much better than this! … če ne verjamete, prašte meha! … big dish za veliki petek!

19 thoughts on “slinoced

  1. Pingback: jaKove misli » Blog Archive » Sladko obloženi brancin

  2. si.r., kobejka je vendar delikatesa in bi se je bilo škoda prenažret v enem tednu … počas, pa z andohtjo, anede? … for the record: slavc je podal samo navodila, kako to delat v pečici, sam seveda tole žge v svojih na drva paljenih skaručneskih krematorijih …

  3. preizkusila sem recept in moram rečt da je razmerje med časom in temperaturo pečenja v pečici verjetno malo mim. pekla sem 13 min na 250 in zadeva je bila scela prepečena (pa cel teden smo čakal in cedil sline nad paketkom v hladilniku buhuhu…) tako da smo imel namesto ohceti bolj pogrebščino…

  4. joj, lenča! … mea culpa, mea culpa, mea culpa!!! … sem zajebu big time: zdajle sem šel še enkrat prav besedo po besedo brat in opazil, da nisem napisel, da sem temperaturo v pečici – potem, ko sem razbelil ponev – zmanjšal na 180 stopinj in da tisti tajmingi veljajo za to temperaturo in ne za 250 … ojoj joj! … posipam se s pepelom, poklekam na koruzo, bičam se z leskovim korobačem in se opravičujem tebi, tvoji familiji in vašemu kosu krave, ki se je – domnevam da – spremenil v žaganje … se bom poboljšal 🙂 …

  5. ha, ha, vidim da ti pa kljub temu da ješ meso na strogi post katoliški koncept greh/krivda/kazen ni tako tuj… respekteram tole tvoje žrtvovanje in kesanje, ampak jaz sem se hotela samo prepričat da ni preskoču urok z moje mame na mene, ker njej uspe vedno spremenit dober kos mesa v vojaški škorenj…

  6. Ja kak tajming pri kaki temperaturi je zdaj pravi…? Once again Napo, prosim lepo, da bo jasno in glasno… 🙂

  7. silvo, prav je tako, kot zdaj piše v postu – sem ga popravil … torej: najprej jo napali, da dobro segreješ ponev, potem pa jo zmanjšaj, da ga boš do konca pekel na 180 … in ne pozabi na počivanje (mesa) pred rezanjem …

  8. aha, dobro vohlja, mož! … tisto je pa velik, rečejo mu laški, fižol … kuhan in nato popečen skupaj s kockami kuhane rdeče pese in naribanim česnom … pa sol pa poper …

  9. Js pa imam v hladilniku skoraj 1,5 kilogramski kos rostbifa – kako dolgo pa bi približno pekla takšen kos, da bi bil medium? Saj namesto ponve lahko uporabim pekač?- namreč nimam tako velike ponve, imam pa tak luštn ovalen pekač za pečenko…

  10. metka, z večjimi kosi jaz postopam tako: štartam s sobno temperaturo mesa, se pravi, da naj na pultu odleži par ur … potem pa v na 220 – 230 stopinj segreto pečico za 20 minut, potem pa temperaturo zmanjšat na 160 stopinj, na katerih meso pustiš 10 (rare), 12 (medium rare) ali 15 (medium) minut za vsake pol kile … v tvojem primeru bo to torej 45 minut za medium … potem pa še obvesen počitek mesa, za tak kos vsaj 15 minut … kar se tiče posode – fino je, da hicunga lepo kroži okoli mesa, se pravi da naj meso ne bo preveč utesnjeno v pekaču …

    • krištof, gre za razmerje temperatura/čas, v povezavi z velikostjo kosa mesa … osnovna enačba: opekanje mesa z vseh strani na vročevroči ponvi, potem pa dopeka v na 180 stopinj segreti pečici – za meduim računaj po 15 minut za vsakih 500 g mesa … naj tekne!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s